Želite kokošim dobro? Samo pri miru jih pustite.

” Kot otrok sem včasih, ko je mama iz trgovine prinesla jajca, vzela eno ali dve. In potem sva ga s sestro dali pod deko, na radiator, in čakali, kdaj se bodo izvalili piščanci. 
Kot vidite, nisem imela pojma o kokoših. 
Ne takrat. 
In ne še cela tri desetletja potem. 
Naj se sliši še tako smešno, ni. 
O njih nimamo pojma. 
Da iz jajca iz police ne bo piščanca, saj kura nesnica v industriji svoj živ dan ne vidi petelina, sem spoznala povsem po naključju. Ko sem prvič v živo srečala kokoš iz industrijske reje v kletkah. Ta na fotografiji (foto Eden farmed animal sanctuary) je ena lepših. 
Drobna in krhka telesa, izčrpana do kosti. In tista mala rit, da človeku sploh ni jasno, kako lahko iztisne tako veliko jajce iz nje. 
Pohabljeni (odrezani) kljuni. Da se med seboj ne skljuvajo do krvi. V kletki pac ta vsejeda ptica nima dosti izbire, kajne. 
Največji šok je sledil, ko sem izvedela, da so v rejah piščanci moškega spola – torej petelini – prvi dan uničeni. Po pravilniku živi zmleti ali uplinjeni. Zdi se neekonomično, a malo ljudi se sploh zaveda, da kokoši nesnice niso te iste kokoši, katere pa jemo kot piščance. Ne priraščajo dovolj hitro, da bi se jih splačalo rediti. In potem imamo še dvoje. Po letu in pol (ali še prej), nesnost pade. Tako močno, da so vse kokoši v industriji poslane v klavnico. Zivele bi lahko 8 let! Od vseh zgoraj naštetih dejstev, pa me je najbolj osupnilo naslednje. Da kokosi nesnice znesejo 300 in vec jajc letno, so placale same najvecjo ceno in krvav davek. Skozi selekcijsko vzrejo smo nesnicam odpravili nagon kločenja – valjenja (čepenja na jajcih) in s tem moznost vzgoje potomcev. Kokosi, selekcionirane na nesnost, sploh ne vejo, kaj bi pocele z jajci. 
Skljuvajo jih in pojejo. 
Uspelo nam je izkoreniniti bistveno lastnost teh sicer tako izjemnih zivalskih mam. Da so še v rimskih casih rek “si kot da te je vzgojila kokoš, smatrali za izjemen kompliment. Ker ni ekonomicno, da kokos obsedi na jajcih. Ne sme! In ne. Uspelo nam je. 
Te dni poteka peticija zoper baterijsko rejo kokosi. Najdete jo tukaj. https://imasjajca.si
Podpisite jo. Seveda. 
Zato, da boste morda lazje zaspali. Vi. 
Ampak ce zares zelite dobro kokosim, potem jih je treba pustiti pri miru. 
Tako preprosto je to. 
In morda bodo nekega dne te danes od cloveka unicene ptice ponovno imele priloznost doziveti izkusnjo zivljenja kot cuteca bitja, katerih zivljenja so zanje najbolj dragoceno in edino kar imajo. Hvala, ker ste prebrali s srcem. “
(Ksenija Vesenjak Kutlacic)

0 odzivov

Povej mnenje

Bi se pridružili pogovoru?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

12 − 10 =