Ganljivo pismo : Vsak prašič je Nikki in Kim

Pred dnevi je po spletu zaokrožilo izjemno ganljivo pismo, ki ga je napisala Susie Coston kmalu zatem, ko sta umrli Nikki in Kim, svinji, za katere je skrbela v zatočišču za rejne živali. Naslovila ga je na nacionalno združenje prašičerejcev, v njem pa je razkrila drugačno plat življenja s prašiči kot jo poznajo sami.

Zaradi izjemno dragocenih informacij ga v prevodu in priredbi v celoti objavljamo tudi na tem mestu.

Prosimo, imejte v mislih, da za posledicami našega odnosa do živali, v katerem so le te obravnavane kot lastnina človeka in s katerimi telesi manipuliramo, živali trpijo vse svoje kratko življenje. Vabljeni k branju. 

” Spoštovani člani državnega zbora za proizvodnjo svinjine. Sprejmite moje opravičilo, ker pišem mnogo prepozno, vem, da bi to pismo morala napisati že dalj časa nazaj.
Iz vaše industrije smo rešili na stotine prašičev.

pismo-ena

Kim in Susan

pismo-dve

Nikki in Susan

pismo-stiri

pismo-petnajst

Le redki so kasneje pri nas umrli zaradi bolezni.

V največji meri so vzrok smrti fizične hibe, ki ste jim jih v gene vcepili vi, a nanje ne gledate kot na hibe, temveč kot na koristi. Njihova telesa so tako zelo spremenjena, da tudi pri najbolj zdravem načinu življenja mnogi ne zmorejo živeti dolgih življenj, katera jim pripadajo, in jih moramo veliko prezgodaj uspavati, da jim prihranimo trpljenje.

pismo-enaidvajset  

Danes vam pišem, da vam predstavim kako je bilo zame izgubiti dva neverjetna prašiča, ki sem jih kadarkoli spoznala – Kim in Nikki. Oba sta prišle iz industrijskih kmetij iz Iowe – Kim Gordon je pred petimi leti padla iz tovornjaka, Nikki pa je bila prepuščena gotovi smrti v poplavah leta 2008.

pismo-dvanajst

 

Imeli sta kar nekaj skupnih točk. Obe sta bili izjemno ljubeči in prijazni do ljudi.

Obe sta imeli radi čohanje po trebuhu in obe sta uživali, če sta bili v središču pozornosti. Za nameček pa sta, če ju je nekdo poklical po imenu, še obe spuščali ljubezniv in igriv zvok (ga verjetno ne poznate), ki ga prašiči spuščajo, ko imajo nekoga zares radi. Mi ta zvok poznamo zelo dobro.

Obe sta bili zelo inteligentni. Ne samo, da sta se naučili prepoznavati svoja imena v rekordnem času, Nikki je znala odpirati tudi vrsto različnih vrat. Med drugim sta se spretno naučili tudi to, kako fiksirati bučo za prvi ugriz, da se le ta ni odkotalila.

Obe sta uživali na prostem in bili zunaj vsak dan – v blatu čez poletje in v snegu čez zimo.

pismo-sedemnajst

pismo-dvaidvajset

Drugačnega življenja si nista želeli.

Na njuna ušesa smo nanašali sončno kremo, saj prašiči pogosto trpijo za kožnim rakom. Ampak njihova bleda koža je zaželjena v vaši industriji, kajne. Ampak to ni pomembno, zunaj sta bili srečni in zdravi. Nikki je svoje potomce navadila na zunanji svet že od samega začetka, ko so bili še zelo majhni in težki le nekaj kilogramov.

pismo-stiriindvajset

pismo-enajst

Obe sta bili izjemno povezani tudi z drugimi prašiči. Prijateljstvo med Kim, Fiono in Joan je bilo nepredstavljivo. Blizu si je bila tudi z prašičem po imenu Bob Harper, ki je tudi sam kot majhen padel iz tovornjaka.

Nikki pa se je spoprijateljila s Honey (ki je še vedno z nami) in Rose, ki nas je zapustila pred leti. Mimogrede, Honey in Rose nista imele te sreče, da bi lahko svoje prašičke obdržale, tako kot jih je Nikki. Rose-ovi so utonili v poplavi (poskušala jih je nežno rešiti iz vode, a so bili na žalost že mrtvi). Bila je sestradana, tako da jih ni mogla dojiti. Zaradi pretresljive izkušnje smrti ni hotla jesti, zaradi reševanja njenega življenja pa smo jo morali hraniti pod prisilo. Potem pa je spoznala Nikki in njene prašičke in takoj je začutila povezanost. Nikki pa ji je na srečo dovolila vstop v družino. Te tri prašičke in prašičji otroci so bili izjemna družina.

Tako Nikki kot Kim Gordon sta bili zelo igrivi, ure in ure je bilo slišati tisti »hoof hoof« zvok, katerega smo navajeni slišati od teh navihank. Nikki je bila stara okoli dve, dve in pol let, ko smo jo rešili. Kljub artritisu na prednjem komolcu in zadnjih nogah, je še vedno tekla, se igrala, rila po blatu, se valjala po snegu in ljubila življenje do samega konca. Spominjala nas je na Muppet-a, na njenem obrazu je bilo stalno videti nasmešek. Prašiči imajo vrsto zvokov s katerimi izražajo različna občutja. Poseben zvok za zadovoljstvo, za igro, za ljubezen in veselje.

Mogoče teh zvokov še niste slišali, a bi jih morali.

Bili pa sta tudi zelo različni. Tako so smo si tudi ljudje med seboj različni, gre vendar za posameznike. Ko je Kim prispela, je bila majhen pujsek, a je kljub nadzorovani prehrani še vedno trpela za genetsko okvaro. Namen njenega gensko spremenjenega telesa je bil namreč dobiti čim večjo maso. Ko je popolnoma zrasla, je bila dolga več kot 2 metra in 20 centimetrov. Zaradi tega je že od majhnega trpela in imela težave s hrbtenico. Umrla je veliko prezgodaj, saj zaradi artritisa zadnjih nog sčasoma ni mogla več uporabljati. Kljub nadzorovani prehrani je tehtala več kot 315 kilogramov. Tudi to je posledica selektivne vzreje (genetske manipulacije), ki jo vaša industrija izvaja z namenom večjega zaslužka. Na njihovih telesih. Ki gre na račun njihovega zdravja. 

Divji prašiči imajo 19 vretenc, prašiči Kimine vrste (Landrace cross) pa jih imajo med 20 in 23. To je posledica dolgoročnega selektivnega gojenja. Kim je izgledala kot dva spojena prašiča, ko je hodila, se je zvijala v obliko črke »S«.

Kljub velikosti je bila Kim relativno plaha. Z lahkoto se je prestrašila in ni se znala braniti pred manjšimi, bolj agilnimi prašiči drugih vrst (ki ne izvirajo iz industrijskega okolja).

Nikki pa je bila pogumna in močna. Ne samo, da je preživela poplavo, s potomci v trebuhu, uspelo ji je najti tudi suho in varno mesto, kjer so prišli na svet njeni majhni pujski.  Kljub stradanju je prvo poskrbela zanje. Videlo se ji je vsako kost v telesu, a njena prioriteta so bili mladički. Ljudi se ni bala. 

Zakonski predpisi so velevali, da je potrebno mladičem za transport iz Iowe do New Yorka vstaviti ušesne označbe. Ko smo jih kasneje želeli odstraniti, smo hoteli prašičke prvo zvabiti za ograjo z zelo močnimi vrati. Privzdignili smo prvega prašička, ki je glasno zajokal – kar pa je pritegnilo pozornost njegove artritične matere. Nemudoma je pritekla in zlomila vrata, ki so bila med drugim tudi zabetonirana v tla. Ta materinski zaščitniški nagon se je nadaljeval tudi še po tem, ko so otroci že davno po velikosti prerasli svojo mater.

Nikki je bila izjemna mati na lasten način. Vsako noč, od rojstva pa do sedaj (pujski so postali pujsi in so sedaj stari že preko 8 let!), jim je, noč za nočjo, naredila ogromno gnezdo. Vem, da po vsej verjetnosti še niste videli prašiča, ko si postelje gnezdo, a bi morali, prizor je resnično neverjeten. V gobčku je prinašala slamo dokler ni bilo gnezdo veliko in mehko, potem pa so se vsi skupaj, vključno s prijateljico Honey, tesno ulegli vanj. Bilo je neverjetno.

pismo-petindvajset

pismo-sestindvajset

pismo-triindvajset

Ko je zaradi neozdravljive bakterijske infekcije nastopil čas za kirurške posege treh nog (stanje, kateremu bi se dalo izogniti, če vaša industrija pri reji prašičev ne bi uporabljala toliko antibiotikov ter jih silili k ležanju na betonu), so njeni potomci vedno trepetali v strahu do njene vrnitve. Do samega konca so se varno počutili le ob njeni prisotnosti. Ob vrnitvi matere so skakali od veselja in vse skrbi so izpuhtele.

A nekega dne se ni vrnila živa. Njeno telo smo pokazali potomcem, da se ne bodo spraševali kam je odšla mati in zakaj se ni vrnila. Postali so zelo nemirni, najbolj vznemirjen pa je bil njen pujsek Chuck.

Pozivam vas, da naslednjič ko boste v laboratoriju tuhtali kako narediti prašiče večje, na hitrejši način, da imajo več otrok, več »reberc«, da bo iz njih več slanine… – si zapomnite, da je vsak izmed teh prašičev Nikki ali Kim.

Ne čakajo, da bi postali svinjina.
Želijo si biti prašiči. 

pismo-trideset
Susie Coston

PREVOD IN PRIREDBA: Veganactive, K.V.K. 

VIR: http://www.animalsoffarmsanctuary.com/post/154173331571/dear-national-pork-producers-council-let-me

0 odzivov

Povej mnenje

Bi se pridružili pogovoru?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

two + five =