Sofijina zgodba – Kokoš za darilo ob rojstvu hčerke

” K nam je prišla tako, kot nobena žival ne bi smela priti – kot darilo, ” je klic na Kokijev telefon začela gospa Helena minulo soboto, ko smo z lopatami in krampi kopali jarek za ureditev kanalizacije na naši domačiji Koki. 

In nadaljevala takole: ” Bratu je namreč nekaj prijateljev na zabavo ob rojstvu hčerke prineslo njo – Sofijo. V majhnem zabojčku za sadje, v katerem se je zaradi strahu naredila še manjšo in je še ta mali zabojček zgledal skoraj prevelik zanjo. Včasih je bila na vasi baje to redna praksa, da so porodnici prinesli kokoš iz katere so ji skuhali juho, da se okrepča. In kot nek hec, ki to sploh ni bil, so tudi bratu prinesli njo. Ampak, ker na srečo nekateri vedo, kaj je prav in kaj ne, je bilo seveda takoj jasno, da Sofija ne bo nikoli juhica. Brat me je poklical, če lahko jaz poskrbim zanjo in moja prva misel je bila Ksenija in Kokijevo posestvo miru in harmonije. In tu so Sofijo sprejeli brez obotavljanja. Ko sem jo pripeljala in odprla transporter, se je okrog nje takoj zbral sprejemni odbor, s petelinom Srečkom na čelu. Ta je seveda želel napraviti dober vtis in je začel Sofiji takoj dvoriti. Ta, kot prava dama, njegovim čarom ni takoj podlegla, se je pustila zapeljevati kar kakšnih 10 minut. Ko je končno prišla iz boksa, jo je Srečko takoj naskočil, dvakrat zakikirikal in tako vsem povedal, da je ona sedaj del njegove jate. In tako je odkorakala novemu, svobodnemu življenju naproti.” 

Za Sofijo bomo seveda poskrbeli. Vam pa polagamo na srce.

NOBENO ŽIVO BITJE NE BI SMELO BITI DARILO! 

Ksenija Vesenjak Kutlacic 

 

0 odzivov

Povej mnenje

Bi se pridružili pogovoru?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

5 × two =