piščanec goldy Goldy je k nam prišel po naključju. Z okrvavljeno taco je krevsal po  dvorišču rejca,  od katerega smo odpeljali 100 stari kokoši. To, da  ima rejec, ki je prenehal z rejo,  še 50 piščancev smo vedeli, vendar  se zanje tisti hip nismo menili, niso bili na  spisku takratne  ‘operacije’.

 Če  ne bi bil tako krvav in če ne bi zgledal tako zelo ubog, če ga ne bi  rejec takrat pobral  in želel vreči k ostalim,  ga ne bi takrat  strpali v  naš avto in vzeli v smislu – če imamo  že 100 kur, potem en piščanec  gor ali dol, vzemimo ga, da si opomore.

 

 

In kot se pri nas izkaže znova in znova: nikoli ne obžalujemo, da smo kakšno žival vzeli, ne glede na to, kako težavna je.  Zmeraj obžalujemo le, da nismo vzeli še ostalih.  

Danes je Goldy čudovito bitje, ki sliši na svoj vzdevek ‘pišek’, spi na drevesu in se  raje druži s purani kot kurami. 

DSC04968