“Ni važno ali si človek ali pes. Šteje samo, kako si rangiran!”

Z velikim veseljem smo se odzvali povabilu Ljudske univerze Velenje in v njihovem Večgeneracijskem centru Planet generacij  minuli četrtek pripravili predavanje na temo o povezanosti sočutja do živali s sočutjem do ljudi.  

Strokovna sodelavka Zavoda Koki antropologinja dr. Katerina Vidner Ferkov iz Zdravo Slovenija je uvodoma z ganljivim primerom posnetka, v katerem se srna žrtvuje plenilcu, da zaščiti svojega mladiča, pod velik vprašaj postavila naša naučena prepričanja, da v naravi velja zakon preživetja najmočnejšega. 

Poudarila je, da zaradi naučenih praks, da je narava ves čas podvržena borbenosti, tekmovalnosti med vrstami, nesolidarnosti, pogosto spregledamo drug princip, ki je v veljavi – živali si med seboj pomagajo, sodelujejo, neredko ogrozijo svoje življenje, da pomagajo drugemu. Med njimi velja predanost, sodelovanje in sočutje.   

Medsebojna solidarnost

Znova je spomnila, da je v nase dobro, da bi se od živali marsičesa naučili, saj živimo v obdobju odtujenosti od narave, drugega in nenazadnje samega sebe. Na kratko je predstavila tudi izjemno Susan Perrow , ki ljudem pomaga preko zgodb ter se dotaknila številnih ljudskih pravljic, ki so se rodile na naših tleh, in nam sporočajo natanko isto. Da smo se ljudje od živali od nekdaj učili. 

Dediščina in živali

V nadaljevanju je Ksenija Vesenjak Kutlačić (Domačija Koki) predstavila in izpostavila 3 posamezne zgodbe iz življenja rešenih živali. ” Življenja niso le stvar biologije. Ampak so naše male biografije. ” 

Belka

 

Skozi njih pa smo skupaj razmišljali o tem, da v odnosu pomoči človeka živali pogosto ostaja vprašanje – Kdo je rešil koga? Oči živali izražajo enega najbolj iskrenih, hvaležnih in predanih pogledov, skozi katerega ima tudi naše življenje, naša skrb za njih, smisel. 

Spregledane oči

Kljub temu da nam je to povsem razumljivo, pa v milijardah izdamo njihovo zaupanje in jih izigramo. 

Predavanje se je razvilo v izjemno čustveno in angažirano razpravo, ki nas je pripeljala do skupne, že večkrat slišane ugotovitve, da tako kot se v družbi godi živalim, se godi ljudem. Kot je povedal arhitekt Gregor Gojević in tudi s primeri iz svoje stroke, se vse, kar smo delali drugim, vrne k nam. Vse to čaka nas. Saj se na živalih učimo. Človeška delovna okolja postajajo namreč že vse bolj podobna betonskim boksom brez oken, naravne svetlobe.

Kot je ob nedavnem primeru kraljičinega psa, ki je umrl te dni in bil deležen ogromne medijske pozornosti medtem ko številnih ububožanih nihče niti ne vidi, spretno povezala ena od udeleženk razprave, pa v sodobni družbi očitno “Ni važno ali si človek ali pes. Važno je, kako si rangiran!”

Mehanizem izkoriščanja, zatiranja je namreč isti v vseh primerih. 

Zahvaljujemo se organizatorjem dogodka. 

0 odzivov

Povej mnenje

Bi se pridružili pogovoru?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

7 − three =