” Lov na odojke”

Pred dnevi so v naš nabiralnik priromala številna ogorčena pisma in prošnje za prijavo. Šlo je za plakat, ki reklamira eno od številnih tradiconalnih vaških veselic – prireditev Margarjitno. Na plakatu je bilo namreč vabilo na “lov na odojke”, ki bo potekal ta ponedeljek. 

lov na odojke dve

 

Ker so se razširile informacije, da naj bi šlo za nekakšno lovljenje in ganjanje prašičkov po planini, smo vse skupaj želeli pred prijavo preveriti pri organizatorju Kdor pozna prašiče, ve, kakšen stres bi takšno dejanje povzročilo pri teh sicer zelo občutljivih bitjih. Ki bi v tem primeru sicer prvič in zadnjič videla sonce.

Gospod iz društva, ki organizira prireditev, nam je pojasnil sledeče: 

” Pozdravljeni.

V zvezi s pritožbami glede programa prireditve želim pojasniti, da v naši organizaciji nikako ne gre za lov na žive živali ali kaj podobnega. Lep pozdrav. “

Aleš Rutar

Tajnik Š. T. E. K. društva Katarina
 
Udeleženci prireditve tako zgolj prevzamejo že očiščene in zaklane odojke, s katerimi potem potujejo do končnega cilja, ko se jih speče nataknjene na kol. Ime pa je zgolj reklamna poteza, da bi privabili čim več zabave željnih ljudi. Nič posebnega torej, dogaja se v vsaki vasi. S tem ni kršen noben zakonski člen.
Na Kitajskem imajo festival pasjega mesa, pri nas pa koline, odojkijade in podobno.
Vse v imenu tradicije. Ker je tako že od nekdaj. 
 
odojek na kolu
 
psi na kolu kitajska
 
 
Prepričani smo, da je tradicija izjemnega pomena za vsak narod, zato jo je treba spoštovati in ohranjat, vendar trdno verjamemo, da je tradicija kot živ organizem, ki se dograjuje v duhu s časom.  Sicer bi še danes imele arene z gladiatorji in druge preživele ostanke naše kulture, nenazadnje bi sicer tudi ženske nikoli ne postale enakopravne in sužnji rešeni okov. Če bi se kot pijanec plota držali tradicije. 
 
” Slovenija smo ljudje in naši običaji, predvsem pa so rame in hrbtenica Slovenije vasi, kjer  ljudje tako zlahka ne pozabijo na drug drugega in vedo, da v slogi je moč. Ne le na papirju, temveč, ko je dajanjsko treba nekaj pokazati. Brez solidarnosti nas ni! 
Med študijem me je vedno znova očarala pestrost slovenskih šeg in običajev, ki so povezani z ljudskimi prazniki. Vsekakor nastajajo tudi novi prazniki in nove navade. Podobno kot vaš vsakoletni “lov”.
A časi so se spremenili, v marsičem na slabše. Krutost, nasilje in odtujenost sta stalnici, ter revščina. 
Prepričana sem, da veste, da je živinoreja in z njo povezano trpljenje živali in ljudi, znanstveno obravnavana kot eden največjih dejavnikov onesnaževanja okolja, pretirane uporabe anitibotikov, slabšanja zdravja in nenazadnje tudi propadanja kmečkega okolja. Ljudje potrebujemo zdravo in raznovrstno hrano, ne le mesa, kos kruha in alkohol.

Na srečo živimo tudi v času, ko znanost odkriva slovenske staroverce, pozabljena svetišča narave in spoštovanje živali. Tradicija ima tisoče obrazov, ki se zrcalijo v vsakem od nas.
Želela bi, da veste, da vaše druženje zelo spoštujemo in ga ne želimo po nepotrebnem motiti, zaščitili bi radi le živali. Zaupam v to, da se lahko vrhunsko (!) zabavate tudi brez tega, da prašiči umrejo krute smrti za vašo zabavo.

Bolje veste kot jaz , da ob vsaki gostilni, ki jo boste obiskali, stanuje otrok, ki se boji očeta, mati samohranilka, ki se ni nasmehnila že leta ali dedek in babica, ki sta pozabljena od sveta. Vaš lov je lahko lov na srečo, dobesedno. Zapojte ljudem, objemite jih, zavrtite staro mamko in ata ob harmoniki in tega presenečenja se bosta spominjala še v hladnih zimskih dneh.

Takšen lov na srečo bodo z veseljem spremljali vsi mediji, ker se bo dotaknil vseh. Vendar to ni najpomembnejše, vaš lov bo spremenil tudi vas in zabavi dal novo dimenzijo.
Pomislite: rešite lahko življenja! Je še kaj več?

Tradicija smo mi vsi ­ kakšno si želimo? ”
Antropologinja dr. Katerina Vidner Ferkov, Zdravo Slovenija
/zunanja strokovna sodelovka Zavoda Koki 
 
Besede, ki jim je težko oporekati, kajne?
 
 
Prosimo, pomagajte nam spreminjati tradicijo v duhu sodobnega časa, ki naj spoštuje življenja vseh in ne dela razlik med nami in njimi.
Ker jih ni. Živali tako zelo trpijo povsem po nepotrebnem.
Ne živimo v deželi večnega snega in ledu ali na samotnem otoku,kjer ni nikakršne prehranske alternative. Živimo v deželi, ki ima preštevilna rodovitna polja, kjer rastejo ajda, pšenica, ječmen, koruza…žal je večina polj namenjena trpečim živalim, namesti za direktno hrano ljudi.
 
Izberite prehrano, ki ne vsebuje njihovega trpljenja – Fridina domača kuhinja.
In ohranjajte tradicijo naših babic ter hkrati širiti sočutje.
Organizatorja omenjene prireditve smo prosili za sodelovanje. Moramo poudariti, da je rekel, da bo premislil in morda prihodnje leto izvzamejo ven “del z odojki”. Naša srčna želja je, da bi to sicer storili že letos.
Vsekakor pa je poteza, ki jo bomo močno podprli, če bodo držali besedo. Spremembe se dogajajo. Nenazadnje je tudi pujsa Dora – abrahamovka – bila namenjena na eno takih veselic.
Ki so ji podarili življenje.
Pravzprav je bolj prav reči –  vrnili tisto, česar živalim nikoli ne bi smeli jemati….
 
ksenija  in dorica zunaj
Pripravila: Ksenija V. Kutlačič, dipl.kulturolog
0 odzivov

Povej mnenje

Bi se pridružili pogovoru?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

3 × 4 =