Krulijeva zgodba

Kruli je bil kupljen za ljubljenca v neki družini pred dvema letoma. 

Zgodba pa se je začela zapletati, ko je Kruli začel rasti. Saj poznate tiste pravljice o mini pujskih, ki ostanejo majhni, jim ne rastejo čekanov, so nezahtevni, neslišni, komot živijo v bloku….skratka – pravljice! Mini pujsov NI – več v članku. 

Ko je družina po dveh letih ugotovila, da je zrastel in postale zahteven družinski član, zanj niso našli več prostora. Še več, začeli so se ga bati (zaradi čekanov). In mu iskali dom. Kljub trudu in delitvam na družbenih omrežjih, Kruli več mesecev, ki jih je medtem že preživljal odrinjen in osamljen v nekem hlevu nekega kmeta, ki ga je družina zasilno našla, ni našel nikogar, ki bi ga vzel k sebi. Nikogar, ki bi v njem prepoznal to, kar on je. 

Ker je grozilo že najslabše, smo ga na koncu vzeli na Domačijo Koki. 

Ni trajalo dolgo, da je Kruli pokazal svojo izjemno naravo in osebnost, kakršne že lep čas nismo srečali. Nežen in navezan na ljudi, je neprestano iskal človeško družbo, se želel crkljati, pokazal, kaj rad je, nam nosil rože in si iz njih postiljal postelje. Moram priznat, da tako nežnega grdobca že dolgo nismo sprejeli medse. Njegove dogodivščinje delimo na Fb Domačije Koki. 

Nekaj utrinkov pa tudi tukaj: 

 

Žal mi je, da ljudje nismo sposobni prepoznat v živalih bistva, jih ne spreminjat in jih sprejet takšne kot so. In jih zato odrinemo iz naših življenj. In vesela sem, da imam ta dar. Da vidim tisto, kar je večini skrito. 

Kruli je naša in vaša zgodba. Živali so od vseh nas, ki nam je mar. Hvala vsem, ki ga boste simbolično posvojili “na daljavo” in nam z mesečnimi prispevki pomagali pri njegovi oskrbi. 

 

 

0 odzivov

Povej mnenje

Bi se pridružili pogovoru?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

7 + nineteen =