Kokoški Fridi v slovo

Poslovila se je kokoška Frida, ena prvih ambasadork nevidnih živali med nami. 
Kokoško Frido smo pred štirimi leti skupaj z jato sto odpisanih nesnic vso iztrošeno in oskubljeno dobesedno potegnili izpod hloda s sekiro, odkupili za 60 centov in ji rešili življenje. Prepeljali smo jo v majhno vasico pod Krvavcem, da bo tam v miru živela do konca svojih dni. 


Ampak ona si je za razliko od ostalih kokoši izbrala drugi pot. 


Ni želela biti del Srečkove kokošje jate. Ampak človeške. S svojo zvedavo in bistro naravo ni upoštevala meja, ki jih določamo ljudje in urejala medsosedske odnose po svoje  
Z okenske police je opazovala, kaj se kuha v kuhinji. Na vrtu prevzela vlogo vrtnarja.

Ko pa je naš majhen kraj na Gorenjskem postal tudi medijsko zanimiv, pa je prevzela vlogo tajnika za stike z javnostjo in zlezla prav vsakemu v naročje. Njeno potrebo in veselje po druženju z ljudmi, smo upoštevali.

In tako je v treh letih obiskala nešteto slovenskih vrtcev in se pustila pocrkljati nežnim otroškim rokam. Ki so risale njene portrete.

In ko je bila že tako zelo znana, da ji je pripadal samo še naslov Finžgarjevega romana (http://www.delo.si/sobotna/frida-pod-svobodnim-soncem.html), smo se odločili, da postane tudi ambasadorka veganske kuhinje, ki smo jo ustvaili skupaj z Društvom za zaščito živali Pomurja. Fridine domače kuhinje. Frida ne bi bila Frida, če ne bi v trenutku osvojila tudi srca Prekmurskih deklet in fantov. Zaradi izjemne ljubezni in naklonjenosti do nje, smo se odločili, da lansko poletje ostane na počitnicah pri Petri v Prekmurju. 
Tam je ostala zavedno. 
Draga Frida, pogrešali te bomo. 
Vendar…nihče zavedno ne umre, samo zdaj naenkrat tako zelo, zelo daleč je. Poljubi Odija, ki si ga imela tako rada, da sta skupaj ležala na kavču. Naredita si najlepši kavč iz oblaka.Ko bo ril, boš mu zvesta, kajne? Tudi črvi iz oblakov so verjetno okusni  
Ne glede na to, da bo vedno imela posebno mesto v našem srcu, pa vam polagamo na srce. 
Vsak kokoška je Frida. 
Ne le vsaka kokoška. Vsaka žival je Frida. Če čutite kanček sočutja ob izgubi nje, je upanje. Da ga začutite ob vsaki živali. Teh čudovitih ne – človeških čutečih bitij, katerih življenja so zanje dragocena tako kot nam naša. Ki v nas zrejo z oči, polnimi vere, da jih nikoli ne bomo izdali.

 

0 odzivov

Povej mnenje

Bi se pridružili pogovoru?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

20 + nine =