V razmislek: Koga ščitijo zakoni za rejne živali?

 

Zadnje tedne, ko je slovenske medije preplavil posnetek kravje noge, ki jo je krava med prevozom potisnila skozi rešetke tovornjaka, so se odprle številne razprave o kršitvah, ki se pojavljajo med prevozom živih živali. In s tem o zakonodaji na področju za rejne živali. Prevoz živali namreč velikokrat poteka v grozljivih vremenskih okoliščinah, zaradi ekonomskih razlogov traja več ur, živali so pogosto žejne, lačne in pridejo na cilj (do klavnic) povsem izčrpane. 

stop the trucks ena
V Evropi poteka kampanja “Stop the trucks” – Ustavimo prevoze živih živali zdaj. Na strani, ki je tudi v slovenščini (najdete jo TUKAJ)  tudi mi pozivamo k podpisu. 

stop-the-trucks-logo

Ob tem pa se je zelo smiselno vprašati naslednje.

Koga v resnici ščitijo zakoni, ki so namenjeni “rejnim” živalim? Ali res ščitijo interes živali, ki je v prvi vrsti ohraniti svoje življenje.

Poglejmo primer piščancev. 
Po pravilniku je zakonsko namreč dovoljeno le te zmleti žive ali upliniti. Piščanci moškega spola so v jajčni industriji odvečni.

Torej zakon v tem primeru zagotovo ne ščiti živali, katerih interes je v prvi vrsti ohraniti svoje življenje. 

Pujske v starosti do 8 dni je dovoljeno na živo – brez anestezije kastrirati. Namen tega posega, ki poteka pri nas na živo! je, da meso čez nekaj mesec nima neprijetnega vonja. Ali zakon v tem primeru ščiti žival?


Ko se študentje ali dijaki učijo praks na živalih, so priča številnim spornim ravnanjem, kot je med drugim zapisala nekdanja dijakinja tukaj. Neka druga oseba je povedala, kako je kmet pritekel k veterinarju s pujskom, ki mu je gledalo ven črevesje. Priznal je, da je malo narobe zarezal, ko ga je kastriral (to je dovoljeno početi doma). 

Kunce je dovoljeno zapreti v kletke, ki so podobne tistim za kokoši nesnice, kjer se sploh ne morejo izvajati gibov, ki bi jih sicer v naravi, blazinice na njihovih tačkah pa so zaradi žic zelo pogosto vnete in tako močno poškodovane, da jim tudi po prihodu iz ujetništva na svobodo ni več pomoči.

Ali zakon v tem primeru ščiti žival?

mama kuncica

reja kuncev kletke
Medtem ko morajo pasji ali mačji mladiči biti ob svojih starših vsaj nekaj tednov, pa velja povsem druga praksa za teleta. Te je dovoljeno odvzeti kravam takoj potem, ko so dobili kolostrum. Bolje prej, kot kasneje, ko ga krava že nekajkrat poliže, on pa posesa mleko in vzpostavita vez, zaradi katere so potem tisti neznosni kravji kriki še toliko bolj boleči. To je le eden od številnik oglasov iz spletnega oglasnika Bolha, kjer so na prodaj že nekaj dni stari telički. Je to res prav? 

prodam telicko

Veterinar David Zorko, dr. vet. med. je v Zdravo Slovenija med drugim povedal zapisal:

” Humanega zakola ne poznamo. Upam, da bodo na vodilne položaje kmalu prišle osebe, ki imajo vsaj malo več empatije tudi do rejnih živali, ne samo do hišnih ljubljenčkov. Za takšno ravnanje z živalmi ne morem obsojati kmetov niti veterinarjev. Potrošniki smo tisti, ki narekujemo, kaj se bo na kmetijah pridelovalo.In nenazadnje, ko je govora o transportu, opremi vozil in ostalih predpisih.”. 

In nenazadnje, poglejmo zanimiv primer.

Pujsa Stella (na video posnetku) je na neki vaški cesti skočila iz prikolice za prevoz živih živali.

pujsika cesta copy

Da je lahko skočila, je “kriv” kmet, ki je zelo slabo povezal cerado, zakonsko pa bi lahko ugotovili številne kršitve zakonskih predpisov za prevoz “klavnih” živali. VENDAR. Ker je kmet kršil predpise, je pujsa Stella sploh dobila priložnost, da reši svoje edino življenje. In bo na eni od kmetij živela do konca svojih dni. 

Mar zakoni, nameneni rejnim živalim, res ščitijo njihov življenja, dostojanstva in osnovne pravice? Imamo nenavadno situacijo. Zgražamo se, ko delavci v klavnicah ugašajo cigarete na prašičih, kar je mimogrede ostudno dejanje, vredno vsakršne obsodbe. Vendar dopuščamo, da žival ubijejo. Vzeti življenje bi moral nenazadnje biti hujši prekršek, mar ne?

Ljudje živali delimo.

Tako enim namenjamo prostor na našem toplem kavču, v njih prepoznavamo značaj, pripišemo jim lastnosti, v njih najdemo svojega najboljšega prijatelja. 

Friends - hand and paw

 

Druge živali pa odrivamo daleč stran od naših oči in naših src.

casovnica

Naselimo jih za zidove hlevov, v kletke, na betonske rešetke.

prasici v reji

Namesto imen nataknemo številke, jih obsodimo na življenja v prostorih brez letnih časov. 

kokos v kletki

 

In niti pomislimo ne, da na svet pridejo s prav tako igrivostjo, veseljem, zaupanje in radovednostjo kot tiste druge živali.

Zgražamo se nad nekaterimi narodi, ki v klavnice vozije pse. In nočemo razumeti njihovih očitkov, da smo isti, saj v klavnice vozimo prašiče. Dejstvo, kako vidimo živali, je stvar kulture in družbe.

In nima nobene veze s biološko naravo teh živali. V vseh telesih bije srce v enakem ritmu. 

Če želimo zakone, ki bodo lahko v službi živali, potem jim moramo priznati njihove pravice. Kot je pravica svobodno raztegniti krila.

In pravica do lastnega življenja.

Polagamo vam na srce. Podprimo lokalnega kmeta, na polja, kjer raste danes krma za živali, posadimo hrano za ljudi, usmerimo se v čim večjo v samooskrbo in polnovredno rastlinsko prehrano, spodbujajmo kmetijstvo brez živinoreje. Prepričani smo, da ne bo nihče lačen. 

Zaradi oči, mimo katerih se tolikokrat zapeljemo, pa pogledamo stran. 

Je res prav, če vedarle znamo drugače? 

Pripravila: Ksenija V. Kutlačić, dipl.kulturolog

 

0 odzivov

Povej mnenje

Bi se pridružili pogovoru?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

20 − fourteen =