Jajca – Kaj v resnici kupimo in plačamo?

Po podatkih Statističnega urada RS smo v slovenskih klavnicah v letu 2016 zaklali približno 1.400 konj, 117.000 glav govedi, 258.000 prašičev, 10.000 ovc, 700 koz, 14.000 kuncev in 36.000.000 kljunov perutnine. 

Število 36 milijonov zajema seveda tudi kokoši nesnice, katerih jajca kupujemo na trgovskih policah.

V klavnicah končajo stare praviloma dobro leto ali leto in pol. 
Pri tem seveda ne delamo razlik – v industriji vse kokoši končajo v klavnicah – iz reje v kletkah, hlevih ali tiste iz pašnikov.

 Pri perutnini postopek poteka tako, da se živali z glavo navzdol obesijo na tekoči trak, ki jih odpelje do vodnega bazena z električnim tokom. Bolečina in stiska, ki ju perutnina občuti pri obešanju za noge, neizogibno povzročita močno zamahovanje s perutmi, kar poveča število izpahov in zlomov. Do električnega šoka pred omamljanjem lahko pride, kadar se žival s perutmi dotakne vode, še preden ima glavo potopljeno v kopel. Tekoči trak jih nato pelje do električnega noža, ki jim prereže karotidne žile. Tukaj mora biti vedno prisoten delavec, ki prereže žile, če so je živalim uspelo izogniti električnemu nožu, saj možnost vstopa živih ptic v kotle za parjenje ni izključena.”  ( Zdravo Slovenija, David Zorko, dr. vet. med.)

V klavnicah končajo, ker jim po obdobju enega leta nesnost pade.

Njihova telesa, ki so sicer močno gensko spremenjena (da kokoši znesejo 300 jajc in več letno ni stvar narave, ampak človeškega poseganja in manipulacij s telesi kokoši), postanejo breme za industrijo.

Dejstvo je namreč, da takšna nenormalna nesnost ni brez posledic za njihove reproduktivne organe in splošno zdravstveno stanje. 

Zato jim vzamemo še zadnje, kar jim lahko – meso. Zadnja lepa, enakomerna debela jajca so namreč iztisnila. 

In to je dejstvo.

In realnost iz življenja kokoši, katerim jemljemo jajca. 

Onkraj spretno zasnovanih reklam, ki delajo reklamo za jajca. 

Hofer JAJCA

Kot je dejstvo, da so v jajčni industriji, piščanci moškega spola (bodoči petelini) ubiti prvi dan, ker so nekoristni. V reji v kletkah, hlevu, travniku.

Nekoristni, ker so ovrednoteni skozi naše oči.

Ne kokošje, kjer je petelin seveda nepogrešljiv varuh kokošje jate. 

To je dejstvo onkraj reklam, ki zaigrajo na noto sočutja pri človeku.

Želijo nam želijo sporočiti, da do zakola v klavnici in preden kokoši, ki smo jim iztisnili zadnja jajca, pristanejo v kurjih juhah, paštetah ali hrani za hišne ljubljenčke, te kokoš živijo “lepo” . 
Ne torej takole natlačene v kletkah.

 

kokosi

 

Ampak recimo v hlevski reji.  

hlevska reja

 

Reklame, ki igrajo na naše sočutje. In svoj dobiček. Nekateri trgovci sledijo logiki, drugi proizvajalci se upirajo, da med rejami ni bistvenih razlik v počutju kokoši. Oboji pa reklamirajo jajca.

Izboljševanje pogojev reje živali pa v resnici ni namenjeno živalim, temveč nam, da se ob uživanju živalskih produktov bolje počutimo.

Reklamiranje “humanega” izkoriščanja živali v svojem bistvu ne koristi živalim, katerih osnovni interes je čuvati svoja življenja. 

Koristi ljudem.

Čeprav živijo rejne živali življenja skrita našim očem, s pomočjo sodobnih komunikacijskih poti le ta hitreje prihajajo do nas.

Tako smo nehote vsake toliko časa priča insertom iz življenja teh nevidnih živali. Večina se strinja, da ne smemo povzročati nepotrebnega trpljenja živalim. In marsikdo s slabo vestjo kupi kos živalskega telesa.

Če kupimo jajca kokoši nesnic iz reje v hlevu, se počutimo bolje. Plačamo več. Na dobičku je trgovec, mi imamo dober občutek.

Le živali so še vedno na slabem. Zakaj?

Vsaka žival je individum.
Ima svoj značaj, ima osebnost. 

Telo, ki je njeno – ne naše. Pravico, da živi po svojih merilih. Ne naših. Kadar gre za psa, mačko, praviloma to razumemo. Ampak kadar gre za živali, ki jim namenjamo mesto drugje, se naše razumevaje neha. Čeprav v konceptu življenja med njimi ni razlik. 

S kakšno pravico torej mi odločamo o tem, kdaj kje in kako naj živi ali umre? 

 

Izboljševanje življenjskih pogojev živali v sistemu, ki živalim odreka temeljne pravice, ne more spremeniti ali dolgoročno izboljšati njihovega položaja.

Način, ki vodi do izboljšanja položaja je, da se vprašamo, kako nadomestiti jajca in druge produkte živalskega izvora. Le na ta način je možnost, da bomo živali postopo vrnili tja, kamor spadajo. In jim vrnili, kar jim jemljemo. Predvsem pa dvignili roko iznad teles, ki niso naša. 

 

Položaja živali ne bodo rešile reklame za jajca zapakirana v to ali ono marketinško potezo.

Ampak produkti, ki nadomeščajo jajca in v 21. stoletju ljudem ponujajo alternativo, pri kateri ne bo treba umreti živalim.

Tudi zaradi jajc živali umirajo.

Ideje za veganske recepte najdete na: 

http://veganskakuharija.blogspot.com/

Pripravila: Ksenija V. Kutlačić 

 

0 odzivov

Povej mnenje

Bi se pridružili pogovoru?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

seven + one =