Iz oddaje “Za naše kmetovalce”

V oddaji Za naše kmetovalce, ki poteka vsako nedeljo na prvem programu Radia Slovenija, smo s svojim pogledom na rejne živali v kmetijstvu sodelovali tudi sami in sicer v nedeljo 22.maja. 

Oddaja sicer ni namenjena le kmetom, ampak vsem, ki so s kmetijstvom in podeželjem kakorkoli povezani, ki jih zanima pridelava, predelava in trženje hrane.

Prav tako pa je bilo v oddaji predstavljeno tudi kmetijstvo brez živinoreje – miroljubno kmetijstvo (Stanko Valpatič) ter primer nekdanjega prašičerejca, ekološkega kmetovalca Mir Grunt iz Prlekije.

Nekaj zvočnih utrinkov tukaj, celoten posnetek je na voljo na tej povezavi ( od 19:18 minute dalje)

radio-slovenija

 

 

 

 

Dolgoročni cilj Zavoda je, da živali v prihodnje ne bi več redili za prehrano.
” Pravzaprav je treba tukaj poudariti, da it se reševanja farmskih živali (medtem ko jih ti rešiš 5, jih gre milijarda v klavnice), je nesmiselno in jalovo početje, razen v primeru, kadar gre tukaj za simbolno sporočilo in za ozaveščanje. In to je pravzaprav tisto, kar pri Zavodu za zaščito rejnih živali počnemo. Nekaj živali, ki so del te živinorejske panoge, ki jih brutalno izkorišča, zato ker pač potrošniki tako želimo, vzamemo iz sistema reje, bodisi zato, ker so poškodovane, odpisane ali kako drugače nepotrebne v živinorejski panogi, in jim omogočimo življenje pod svobodnim soncem. To pomeni življenje, kot jim pravzaprav pripada od nekdaj, mi pa smo jim ga odvzeli. Te živali potem živijo do svoje naravne smrti v sebi primernem okolju, in ozaveščajo o tem, kdo pravzaprav te živali so, se pravi, da se v ničemer ne razlikujejo od mačk ali psov recimo. Treba je vedeti, da živali naše prehrane so skrite našim očem, če vprašate v osnovni šoli, kakšne barve je krava, mislim, da vam bo marsikdo rekel, da vijolične. Se pravi nimamo več stika, pristnega stika z živalmi, zlasti z živalmi naše prehrane. Kar je pravzaprav smešno, vsak dan so na krožniku, puranji zrezek recimo, mi pa niti ne vemo, kako puran zgleda in kako se oglaša. Mi želimo približat živali in računamo predvsem na to, da ko bodo živali prišle to tiste svoje besede, ko bodo živele na sebi primeren način. Prašič ni tisto, kar vi vidite na farmi, kjer se komaj obrne, kjer vse smrdi, ampak eno radoživo bitje, ki rado živi, rije, rije po zemlji je zelo učljivo bitje, zelo čist, takrat boste na njega pogledali drugače. In seveda kadar na takšno žival pogledamo drugače in jo vidimo kot avtonomno bitje, nam na kraj pameti ne pade, da bi ji storili kaj žalega. “

(Ksenija V.Kutlačić, Zavod Koki)

” Miroljubmo kmetijstvo se razlikuje od ekološkega in bodinamičnega predvsem v odnosu do živali. Torej živali vidimo kot enakovredna bitja ljudem in nikakor jih nimamo za nobeno korist. Na teh kmetijah živali lahko živijo, ampak le kot člani ene družine, kot naši prijatelji in jim omogočimo primerno življenje do naravne smrti. V miroljub kme smo prepričani, da če bi kmetovali po tej ideji, bi lahko nahranili vse ljudi na zemlji. Ne bi bilo lakote kot danes. Ne smemo se sprenevedati, da imamo mi kljub vsej kemiji in škropivom in vsem, kar uporaljam, imimamo več kot milijardo ljudi lačnih, dnevno umre več kot 40 otrok zaradi lakote. Miroljubno kmetijstvo pa stoprocentno zagotavlja prehrambeno varnost in samooskrbo Slovenije. Gre pa za to, da tiste površine, katere sedaj uporabljamo za krmo živali, uporabimo za direktno hrano za ljudi. Skrbimo, da zemlja ima dovolj humosa, da je zdrava, da rastline lahko rastejo iz moči zemlje. ” (Stanko Valpatič, kmetija Za naravo)

” Smo pa mi ponosni na svoje pridelke zaradi tega, ker vemo, v naših pridelkih ni nobenih strupov, nobenih antibiotikov, nobene kemije in brez slabe vesti lahko to potrošnikom ponudimo. “Milan Rus, Mir Grunt, miroljubni kmet iz Prlekije. 

 

0 odzivov

Povej mnenje

Bi se pridružili pogovoru?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

four × 5 =