Gretina zgodba

Naj nas v tale vikend pospremi Gretina zgodba.
Z mislijo – nikoli, ampak zares nikoli ne obupati! 

Gretica je prisla minulo soboto iz Primorske. V stanju, kjer smo vsi mislili, da bo umrla ze med voznjo.
Bila je polna licink od muh, ki so lezle iz vseh odprtin v spodnjem delu telesa, se najvec pa iz poskodovane noge. Stotine crvov so pridni veterinarji v minulo soboto dopoldan dve uri spravljali iz nje. Enega po enega, kamor curek vode ni prisel. Bila je v stanju, kjer bi vecina ljudi dejala, da ji ni vec pomoci. 
Ampak. 
Ona ni vecina. 
Mi nismo vecina. 
In zlati, skrbno izbrani veterinarji, s katerimi delamo, niso vecina 
Ure nege, ljubezni so se obrestovale. Borili so se zanjo. 
In pocasi je dobila svojo podobo. 
In ime – veterinarka Patricija jo je poimenovala Greti 
Danes je bila odpuscena iz hospitala v domace roke. In v zivljenje, kjer bo dozivela sonce, zemljo, veter in dez in vse tisto, kar je milijardam kuncev, ki so vse zivljenje zaprti v lesene zajcnike v temnih kleteh, prikrajsanih. V zivljenje, kjer ne bo lacna, ker je nekdo sel v bolnico in pozabil morda sporocit, da ima tam nekje ” zadaj pa zajce”…naj jih kdo hrani. Ali kak tretji razlog. Kunci so tihi, ne delajo galame. In ljudje tolikokrat ravno zato pozabijo nanje. Vcasih je prepozno. 
Veselimo se njenega zivljenja, kjer bo nekdo. In ne nekaj. 
Hvala vsem, ki ste pomagali v njeni zgodbi. 
V njenem imenu.

 

0 odzivov

Povej mnenje

Bi se pridružili pogovoru?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

13 + 17 =