Druga stran kolin

” Da bi razumeli pravi pomen kolin, si moramo pogledati tole fotografijo.

Na njej je družina z mrtvim prašičem.  

In ljudje, ki so se zbrali okrog njega.

In so z njim komunicirali tako kot z mrtvim družinskim članom, ki je ležal. ” 

(Janez Bogataj, 16.11. 2017, 24 ur

Iz knjige “Ni ga tiča čez prašiča”

Z eno najbolj zgovornih fotografij, ki pa je sodobnemu človeku manj znana in predvsem nenavadna, je etnolog dr. Janez Bogataj nedavno javnosti predstavil obsežno monografijo o kolinah, plod lastnega 50-letnega raziskovanja, pod naslovom Ni ga tiča čez prašiča.

“Prašič od nekdaj zaseda posebno mesto v slovenski družbi. Nikoli mu niso rekli, jutri te bomo zaklali, ampak jutri boš moral umreti.  (Janez Bogataj, 16.11. 2017, rtvslo). 

Kot je med drugim povedal, je bila družbena funckija praznika kolin  nekoč in ostaja tudi danes v povezovanju ljudi. Se pa je praznik, tako Bogataj, do danes pomembno spremenil. 

” Smrt ni več del praznovanja.  Danes ljudje kupijo usmrčeno živali in potem sami izdelajo vse izdelke. “ 

(Janez Bogataj, 16.11. 2017, 24 ur)

Kadar se s smrtjo ne rabimo srečati sami, je drugače, kajne? 

Knjiga je bila namreč javnosti predstavljena ob začetku sezone kolin in novinarji so jo večinoma pospremili v duhu ohranjanja in spodbujanja kolin na Slovenskem.

Se pod to idejo ohranjanja kolin podpišejo tudi mnoge gospodinje, ki znajo povedati, da so na dan kolin odšle za nekaj trenutkov od hiše, ker niso zmogle poslušati krika živali, ki jim je zaupala in segla v srce?  Se pod to idejo podpišejo otroci, danes odrasle gospe in gospodje, ki so si nekoč tiščali ušesa in stekli v gozd ali park, samo da ni bilo treba gledati, kako pred njihovimi očmi umira nekdo, ki so ga imeli na skrivaj radi?

Se lahko pod to idejo podpišemo sami?

Tudi potem, ko za trenutek na svet pogledamo skozi njihove oči, oči živali?  

Ki vse svoje življenje preživi ujeta med štirimi betonskimi zidovi v prostoru, kjer se komaj obrne.

Kmetijski oglasi so jih te dni polni. 

 

 

 

Živali, ki nikoli ne rije, kar je ključnega pomena za psihološki razvoj tako močno inteligentnega čutečega bitja. Več TUKAJ. 

Živali, ki jo zaradi okusa mesa, NA ŽIVO kastriramo (kako ironičen je torej pregovor – Ni ga tiča čez prašiča, kajne), v starosti do 8 dni, marsikje pa še pozneje. 

Ali kot zna povedat kmet iz Gorenjske. 

” Malemu dam kuhalnico v usta, da se ne sliši dretje, eden ga drži, drugi pa reže. Ne, ne bi bil rad na njegovem mestu, Bog pomagaj!.” 

Živali, ki ji na živo odrežemo repe,  (da se med seboj ne grizejo, saj tako visoko razvita žival ujeta v tako majhnem prostoru razvija patološka vedenja), ločujemo od mame, ki nikoli ne morejo narediti gnezda iz vej, slame, zemlje kot je to v njihovi naravi. 

Živali, ki prvič vidi sonce in občuti veter na poti v klavnico.

Se lahko podpišemo pod to idejo torej?

Žival, ki kadar živi ob človeku kot SOPOTNIK,  premore eno samo prostodušno in veselo naravo z neizmerno ljubeznijo do življenja in vsega okoli nas. Živali, ki tako neizmerno rada živi. In zaupa človeku. 

Ksenija in Dora Foto: Tadej Gudan

Pumba – mali Re Foto: Tadej Gudan

Dora

Ksenija in Pumba

Če pogledamo na koline skozi oči živali, vidimo svet, ki smo ga nekomu vzeli že davno preden smo mu zarinili nož v srce. Vzeli smo mu najbolj dragocene stvari. Vzeli smo mu izkušnjo življenja.  

Prosim, premislimo skupaj, mar ne znamo boljše in drugače?

Spremembe se ne morejo zgoditi čez noč, predolgo smo družbo gradili na hrbtih nemočnih nemočnih bitij, ki nam nikoli niso storila nič žalega. In še jo gradimo. Pravzaprav vedno več. Razlike med izkoriščanjem živali in ljudi so marsikje že enake.

Pa vendar, a se ne bi začeli vsaj ozirati v pravo smer in ne zavijali v še en mrtvev rokav slepe ulice? 

Naj sleherno opevanje pobijanja nedolžnih živali, ne bo naša potuha in opravičilo za to, kako živimo.

Ljudje smo…

LJUDJE

Hvala, da ste prebrali .  S srcem v prsih! 

 

Ksenija V. Kutlačić, Zavod Koki 

 

 

 

0 odzivov

Povej mnenje

Bi se pridružili pogovoru?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

seventeen − 2 =