Datum sprejetja 09.02.2005
Datum objave 31.03.2005
Datum začetka veljavnosti 08.04.2005
Datum prenehanja veljavnosti ali uporabe 09.12.2019
Se še uporablja

Na podlagi druge alinee 39. člena Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo), desetega odstavka 27. člena in prvega odstavka 77. člena Zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01, 110/02 – ZGO-1, 45/04 – ZdZPKG in 62/04 – odl. US) izdaja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

P R A V I L N I K
o zaščiti živali pri zakolu

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta pravilnik določa pogoje za premikanje, začasno namestitev, omejitev, omamljanje in zakol živali, ki se redijo za proizvodnjo mesa, v skladu z Direktivo Sveta št. 93/119/ES z dne 22. decembra 1993 o zaščiti živali pri zakolu ali usmrtitvi (UL L št. 340, z dne 31. 12. 1993, str. 21, z vsemi spremembami).

2. člen

(izrazi)

Za namen tega pravilnika imajo uporabljeni izrazi naslednji pomen:

1. klavnica so vsi objekti, vključno s tistimi za premikanje ali začasno namestitev živali, ki se uporabljajo za komercialni zakol živali;

2. premikanje je razkladanje živali ali gnanje iz razkladalnih ploščadi, hlevov ali ograd v klavnicah v zgradbe ali prostore, kjer se opravi zakol;

3. začasna namestitev je namestitev živali v hlevih, ogradah, na pokritih površinah ali na poljih, ki jih uporabljajo klavnice, da se živalim pred zakolom lahko nudi potrebno nego (voda, krma, počitek);

4. omejitev je uporaba kakršnih koli postopkov, s katerimi se omeji gibanje živali zaradi učinkovitega omamljanja;

5. omamljanje je vsak dovoljen postopek po tem pravilniku, ki živali povzroči takojšnjo izgubo zavesti, ki traja do zakola;

6. zakol je povzročitev smrti živali z izkrvavitvijo.

3. člen

(zaščita živali)

Pri postopkih iz tega pravilnika je treba poskrbeti, da se živalim prihrani vsako vznemirjanje, bolečine ali trpljenje, ki se jim je mogoče izogniti.

4. člen

(usposabljanje)

Delavci, ki delajo na mestih, kjer se živali ženejo, nameščajo v hleve, omejujejo, omamljajo in koljejo, se morajo udeležiti usposabljanja v obliki predavanj v trajanju najmanj 6 šolskih ur, v skladu s programom, katerega vsebina je kot Priloga sestavni del tega pravilnika, ter opraviti pisni preizkus znanja v trajanju dveh šolskih Uradni O opravljenem preizkusu znanja prejmejo potrdilo. Usposabljanje organizirajo za to registrirane osebe, katerih programe predhodno potrdi Veterinarska uprava Republike Slovenije.

II. PREMIKANJE IN ZAČASNA NAMESTITEV

5. člen

(premikanje in začasna namestitev)

(1) Vsaka klavnica mora imeti na voljo opremo in naprave za razkladanje živali iz prevoznih sredstev.

(2) Živali je treba razložiti takoj po prispetju. Če je zamuda neodložljiva, je treba živali zaščititi pred neugodnimi vremenskimi vplivi in zagotoviti ustrezno zračenje. Živali, ki se jih takoj po prispetju v klavnico ne zakolje, morajo imeti stalno na voljo vodo za napajanje z ustreznimi napravami za napajanje. Živali, ki bi se lahko zaradi različnih vrst, spola, starosti ali izvora med seboj poškodovale, je treba ločiti. Če so bile živali izpostavljene visokim temperaturam v vlažnem vremenu, jih je treba na primeren način ohladiti.

(3) Če se živali dlje časa zadržuje v hlevih, je treba njihovo počutje in zdravje preverjati vsak dan, najmanj zjutraj in zvečer.

(4) Živali, ki zaradi posledic prevoza ali ob prispetju v klavnico trpijo bolečine, ter mlade še dojene živali, je treba takoj zaklati. Če to ni mogoče, jih je treba ločiti od drugih in zaklati najpozneje v dveh urah. Živali, ki ne morejo hoditi, ni dovoljeno vleči, temveč jih je treba zaklati na mestu, kjer ležijo. Take živali je dovoljeno tudi prepeljati s posebnim vozičkom ali gibljivo ploščadjo, pod pogojem, da prevoz ne povzroči dodatnega nepotrebnega trpljenja živali.

(5) Kjer imajo klavnice na voljo opremo za razkladanje, mora imeti takšna oprema tla, ki ne drsijo, po potrebi pa tudi stranska varovala. Mostički, rampe in prehodi morajo biti opremljeni s stranicami, ograjami ali kakšno drugo zaščito, ki preprečuje, da bi živali padle iz njih. Izhodne ali vhodne rampe morajo imeti najmanjši možen naklon.

(6) Med razkladanjem je treba skrbeti, da se živali ne prestraši ali vznemiri in da ne padejo. Ne sme se jih dvigati za glavo, roge, ušesa, noge ali repe. Živali je treba gnati previdno. Kjer je le mogoče, je treba izkoristiti njihov čredni nagon. Kadar je potrebno, je treba voditi vsako posebej. Naprave za priganjanje je dovoljeno uporabljati le izjemoma, in sicer na mišicah zadnjega dela telesa le pri odraslih govedih in prašičih, ki se nočejo premakniti. Električni sunek ne sme biti daljši od 2 sekund. Pred živaljo, ki se jo priganja z električnim priganjačem, mora biti dovolj prostora, da se lahko premakne.

(7) Živali se ne sme udariti ali pritisniti na kateri koli posebej občutljiv del telesa. Živalim se še zlasti ne sme stisniti, zviti ali zlomiti repov ali jih grabiti za oči. Udarci in brce so prepovedani.

(8) Posebej previdno je treba ravnati z živalmi, ki se jih prevaža v kletkah ali zabojnikih. Kletk ni dovoljeno prevračati ali premetavati, raztovoriti jih je treba v vodoravnem položaju, da se prepreči poškodbe. Če je potrebno, je treba živali raztovoriti posamično in jih zaklati v najkrajšem možnem času, sicer jih je treba nahraniti in napojiti.

(9) Klavnih živali ni dovoljeno odgnati na klavno mesto, če jih ni mogoče takoj zaklati. V tem primeru jih je treba namestiti v hleve, kjer morajo ves čas imeti na voljo pitno vodo iz ustreznih naprav. Živali, ki jih ne zakoljejo v roku 12 ur po njihovem prihodu, je treba nahraniti in jim zatem v ustreznih časovnih razmakih zagotoviti zmerne količine hrane.

6. člen

(hlevi)

Hlevi morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

a) imeti morajo rampo za sprejem oziroma razkladanje živali, prostore za živali, hodnik (koridor) za odgon živali na zakol in prostore za bolne živali oziroma živali, za katere se sumi, da so bolne;

b) rampa za sprejem živali mora biti urejena tako, da se živali pri razkladanju ne poškodujejo; prilagojena mora biti višini vozila oziroma mora imeti klanec s čim manjšim naklonom; imeti mora tla, ki ne drsijo, in ograjo, da živali ne morejo pasti z rampe. Materiali in gradnja rampe morajo omogočati čiščenje in razkuževanje;

c) če se v obratu koljejo živali različnih vrst, mora imeti obrat posebne hleve za veliko živino, posebne za drobnico in posebne za prašiče;

d) tla v hlevih morajo biti iz materiala, ki preprečuje drsenje in poškodbe živali;

e) predelne stene in betonske ali kovinske ograje med hlevi in ograde morajo biti izdelane tako, da se živali ne morejo poškodovati in da se jih zlahka čisti, pomiva in razkuži;

f) imeti morajo ustrezno ventilacijo glede na najvišje pričakovane krajevne temperature; kjer je potrebna dodatna mehanična ventilacija, mora biti zagotovljena rezervna oprema v primeru okvare;

g) imeti morajo umetno osvetlitev, ki je tako močna, da omogoča pregled živali. Za primer okvare je treba zagotoviti rezervno osvetlitev;

h) omogočen mora biti privez živali, če je to potrebno;

i) hlevi in ograde morajo biti tako veliki, da lahko živali počivajo leže, in imeti korita za krmljenje in napajanje živali;

j) zadostne zaloge primerne stelje za vse živali, ki ostanejo začasno nastanjene čez noč.

7. člen

(ograde)

Kjer imajo klavnice poleg hlevov tudi prostore za začasno namestitev na odprtem (ograde) brez naravnega zaklona ali sence, je treba zagotoviti ustrezno zaščito pred slabim vremenom. Prostore za začasno namestitev na odprtem je treba vzdrževati v takšnem stanju, da se zagotovi, da živali niso izpostavljene fizičnim, kemičnim ali drugim zdravstvenim tveganjem.

III. OMEJITEV, OMAMLJANJE IN ZAKOL

8. člen

(omejitev, omamljanje in zakol)

(1) Živalim je treba pred omamljanjem na primeren način omejiti možnost premikanja, tako da se jim prihranijo vse bolečine, trpljenje, vznemirjenje, poškodbe ali obtolčenine, ki se jim je mogoče izogniti, in s tem zagotoviti zanesljivo omamljanje. Zlasti pomembno je pravilno fiksirati glavo govedi in prašičev, kadar se uporablja za omamljanje strel ali električni tok. Konstrukcija, naprave in oprema klavnice ter način dela morajo biti takšni, da se prepreči vznemirjenje in trpljenje živali. Živalim ni dovoljeno zvezati nog pred omamljanjem, prav tako ne smejo biti obešene, razen perutnine in kuncev.

(2) Oprema za omamljanje in zakol mora biti načrtovana, izdelana in vzdrževana tako, da omogoča hitro in učinkovito omamljanje in zakol. Omamljanje živali ni dovoljeno, če ni zagotovljen takojšen zakol in izkrvavitev živali.

(3) Klavnica mora imeti primerno rezervno opremo, shranjeno na mestu omamljanja in klanja, za uporabo v sili, če odpove obstoječa oprema. Rezervna oprema mora biti redno vzdrževana in pregledana.

(4) Živali, ki jih omamimo z mehanskimi ali električnimi sredstvi, usmerjenimi v glavo, je treba pripeljati v takšni legi, da se lahko naprave uporabijo enostavno, natančno in ustrezno dolgo.

(5) Naprave za električno omamljanje se ne smejo uporabljati kot sredstvo za fiksiranje ali imobilizacijo ali za to, da bi živali prisilili k premikanju

9. člen

(načini omamljanja)

(1) Pred zakolom se morajo toplokrvne živali na strokoven in predpisan način omamiti. Omamljanje se sme izvajati samo, če je mogoče takoj po njem živali izkrvaviti.

(2) Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo:

– za zakol perutnine in kuncev na domu pri rejcu, za lastno uporabo;

– kadar je potrebno žival usmrtiti v sili, da bi bilo preprečeno njeno nepotrebno trpljenje;

– za divjad, ki se je ne kolje, temveč lovi v skladu s predpisi o lovstvu.

(3) Dovoljeni načini omamljanja so:

– s strelno napravo s penetrirnim klinom;

– z udarcem po glavi;

– z elektriko;

– izpostavitev ogljikovemu dioksidu.

(4) Pri omamljanju z uporabo strelne naprave s penetrirnim klinom je treba zagotoviti naslednje ukrepe:

a) napravo je treba namestiti tako, da klin zagotovo vstopi v možganski korteks; prepovedano je ustreliti govedo v zatilje; ovce in koze se lahko ustreli v zatilje, če prisotnost rogov preprečuje temenski strel; v tem primeru mora biti strel usmerjen tik pod zasnovo rogov proti gobcu, izkrvavitev pa se mora začeti v 15 sekundah po ustrelitvi;

b) pri uporabi penetrirnega klina mora operater preveriti, da se klin po vsakem strelu v celoti potegne nazaj; če se to ne zgodi, se klin ne sme več uporabljati, dokler ni popravljen;

c) žival ni dovoljeno zapreti v boks za omamljanje, če operater, ki naj bi jo omamil, ni pripravljen, da to stori takoj, ko žival pripeljejo v boks; dokler operater ni pripravljen, da jo omami, se živali ne sme imobilizirati glave.

(5) Pri omamljanju z udarcem po glavi morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

a) ta način je dovoljen samo z uporabo mehansko vodene naprave, ki izvede udarec na lobanjo; operater mora zagotoviti, da se naprava namesti v pravilno lego in da je moč uporabljenega naboja takšna, da ima v skladu z navodili proizvajalca za posledico učinkovito omamljenje, ne da bi pri tem počila lobanja;

b) v primeru manjših pošiljk kuncev, pri katerih se ne uporablja mehanske naprave za udarec po lobanji, je treba to operacijo opraviti tako, da se žival takoj onesvesti in ostane nezavestna, dokler se je ne zakolje in nastopi smrt.

(6) Pri omamljanju z elektriko morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

1. za naprave za omamljanje s pomočjo elektrod:

(a) elektrode je treba namestiti na vsako stran možganov tako, da lahko tok steče skoznje. Poleg tega je treba ukreniti vse, kar je potrebno za temeljit električni kontakt, zlasti z odstranitvijo odvečne dlake s kože;

(b) če se živali omamljajo posamično:

– mora aparat vsebovati napravo, ki meri upornost med delovanjem aparata in ga izključi, če skozenj ni mogoče spustiti minimalnega potrebnega toka;

– mora aparat vsebovati napravo, ki zvočno ali vizualno prikazuje čas delovanja na žival;

– je treba aparat priključiti na napravo, ki kaže napetost in tok med delovanjem aparata in ki mora biti nameščena tako, da jo operater jasno vidi;

2. omamljanje s pomočjo bazenov z vodo:

(a) če se za omamljanje perutnine uporabljajo naprave za omamljanje v bazenih z vodo, mora biti možno nastaviti nivo vode in s tem zagotoviti, da je kontakt z glavo vsake živali zagotovljen; moč in trajanje toka, ki se uporabi v tem primeru, mora zagotoviti, da se žival takoj onesvesti in ostane nezavestna do smrti;

(b) če se opravlja skupinsko omamljanje perutnine v vodnem bazenu, je treba ohranjati tako električno napetost, ki povzroči dovolj močan električni tok, da se zagotovi omamljenje vseh živali;

(c) ukreniti je treba vse potrebno za nemoten prehod toka, zlasti z dobrimi električnimi kontakti in vlaženjem stika med obešali in nogami perutnine;

(d) vodni bazen za omamljenje perutnine mora zadoščati za vrsto živali v zakolu po velikosti in po globini in ne sme preplaviti roba bazena; elektroda, potopljena v vodi, mora biti nameščena vzdolž celega bazena z vodo;

(e) po potrebi mora biti na voljo ročna oprema za omamljanje.

(7) Pri omamljanju s pomočjo ogljikovega dioksida je treba zagotoviti naslednje pogoje:

(a) koncentracija ogljikovega dioksida za omamljanje prašičev mora biti najmanj 70% prostornine;

(b) komora, v kateri se prašiči izpostavijo plinu, in oprema, ki se uporablja za dostavo prašičev v komoro, mora biti konstruirana, zgrajena in vzdrževana tako, da se preprečijo poškodbe prašičev in stiskanje prsnega koša, ter da se prašičem omogoči, da ostanejo pokonci, dokler ne izgubijo zavesti. V komori ali na tekočem traku, če je urejen dovoz prašičev na ta način, je treba zagotoviti zadostno razsvetljavo, tako da lahko prašiči vidijo druge prašiče in okolico;

(c) komoro je treba opremiti z napravami za merjenje koncentracije plina na točki maksimalne izpostavitve in za sprožitev jasno vidnega in slušnega opozorilnega signala, če koncentracija ogljikovega dioksida pade pod potrebno raven;

(d) če se prašiče dostavlja v komoro v boksih ali zabojnikih, je treba zagotoviti, da živali lahko vidijo druga drugo, in jih v 30 sekundah po namestitvi v bokse ali zabojnike prepeljati v komoro. Treba jih je čim hitreje prepeljati od vhoda do točke maksimalne koncentracije plina ter jih pustiti izpostavljene plinu dovolj dolgo, da ostanejo nezavestni, dokler ne nastopi smrt.

10. člen

(zakol in izkrvavitev živali)

(1) Izkrvavitev omamljenih živali je treba začeti čim prej po omamljenju. Opraviti jo je treba tako, da žival čim hitreje, obilno in temeljito izkrvavi. V vsakem primeru je treba izkrvavitev izvesti, preden žival pride ponovno k zavesti.

(2) Vse omamljene živali je treba zaklati tako, da se prebode vsaj eno od vratnih arterij ali žil, ki izhajajo iz njih. Po rezu krvnih žil se na živalih do popolne izkrvavitve ne sme izvajati nikakršnih nadaljnjih obdelovalnih postopkov ali električne stimulacije.

(3) Kadar je ena sama oseba odgovorna za omamljanje, pritrjevanje živali na obešala, dviganje na prevozni tir in izkrvavitev živali, mora te postopke opraviti na vsaki živali posebej, tako da mora te operacije končati na eni živali, preden jih začne na naslednji.

(4) Pri klanju perutnine z avtomatskim nožem za rezanje vratov mora biti na voljo možnost ročnega rezanja vratov, če avtomatski nož odpove oziroma ne zareže pravilno.

IV. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

11. člen

(usposabljanje)

Delavci, ki ob uveljavitvi tega pravilnika delajo na mestih, kjer se živali ženejo, nameščajo v hleve, omejujejo, omamljajo in koljejo, so dolžni opraviti usposabljanje iz 4. člena tega pravilnika v roku dveh let od uveljavitve tega pravilnika.

12. člen

(veljavnost pravilnika)

Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 323-488/2004

Ljubljana, dne 9. februarja 2005.

EVA 2004-2311-0391

Marija Lukačič l. r.
Ministrica za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano

                                                                  PRILOGA

    PROGRAM USPOSABLJANJA
    1. Osnove zakonodaje s področja zaščite živali
    2. Premikanje: – osnovna načela pri razkladanju živali iz prevoznih
sredstev, njihovemu gnanju iz razkladalnih ploščadi, hlevov ali ograd v
klavnicah v objekte ali prostore, kjer bodo zaklane
    3. Začasna namestitev: – osnovna načela zaščite in dobrega počutja
živali nameščenih v hlevih, ogradah, pokritih površinah ali na poljih, ki
jih uporabljajo klavnice
    4. Omejitev: – osnovna načela fiksacije živali pred zakolom ali
uporabe kakršnih koli postopkov, s katerimi omejimo gibanje živali
    5. Omamljanje: – osnovna načela in dovoljeni postopki, ki povzročajo
takojšnjo izgubo zavesti
    6. Izvajanje postopkov po omamljanju
    7. Praktični ali filmski prikaz navedenih postopkov

URADNI LIST RS ŠT5/2006 z dne 17.01.2006

Pravilnik o spremembi in dopolnitvah Pravilnika o zaščiti živali pri zakolu 

Na podlagi druge alinee 39. člena Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo) in desetega odstavka 27. člena Zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01, 110/02 – ZGO-1, 45/04 – ZdZPKG, 62/04 – odl. US in 93/05 – ZVMS) izdaja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

P R A V I L N I K
o spremembi in dopolnitvah Pravilnika o zaščiti živali pri zakolu

1. člen

V Pravilniku o zaščiti živali pri zakolu (Uradni list RS, št. 33/05) se beseda »Priloga« v različnih sklonih nadomesti z besedilom »Priloga 1« v ustreznih sklonih.

2. člen

Za 9. členom se doda nov 9.a člen, ki se glasi:

»9.a člen

(usmrtitev brez predhodnega omamljanja)

(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena se lahko na podlagi odločbe, ki jo izda Veterinarska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS), usmrti živali brez predhodnega omamljanja, z:

– uporabo pištole s prostim projektilom ali puške;

– električnim tokom in ogljikovim dioksidom;

– z uporabo vakuumske komore.

(2) Pištolo s prostim projektilom ali puško se sme uporabljati za usmrtitev različnih vrst zlasti velike gojene divjadi.

(3) Usmrtitev z električnim tokom in ogljikovim dioksidom se sme izvajati le ob izpolnjevanju pogojev iz šestega oziroma sedmega odstavka prejšnjega člena. Moč in trajanje uporabljenega toka ter koncentracijo in čas izpostavitve ogljikovemu dioksidu določi VURS z odločbo iz prvega odstavka tega člena.

(4) Vakuumsko komoro se sme uporabljati samo za usmrtitev brez izkrvavitve živali, namenjenih za prehrano ljudi, ki pripadajo vrsti gojene divjadi (prepelica, jerebica in fazan). Pri njeni uporabi je treba zagotoviti, da:

– se živali namestijo v hermetično zaprto komoro, v kateri s pomočjo močne električne črpalke naglo nastane vakuum,

– se vakuum vzdržuje, dokler ne nastopi smrt živali,

– živali ostanejo v skupinah v prevoznih zabojnikih, ki jih je mogoče namestiti v vakumsko komoro, konstruirano za ta namen.

(6) Postopke iz drugega odstavka tega člena smejo izvajati le osebe, ki so strokovno usposobljene in imajo opravljen preizkus znanja o ravnanju z orožjem v skladu s predpisi, ki urejajo orožje. Strokovno usposabljanje organizirajo za to registrirane osebe, katerih programe predhodno odobri VURS. Program strokovnega usposabljanja je kot Priloga 2 sestavni del tega pravilnika. O opravljenem preizkusu znanja kandidati prejmejo potrdilo.«.

3. člen

Za 11. členom se doda nov 11.a člen, ki se glasi:

»11.a člen

(trajanje električnih sunkov)

Električni sunki iz šestega odstavka 5. člena tega pravilnika po 5. 1. 2007 ne smejo biti daljši od 1 sekunde, med posameznimi sunki mora preteči ustrezen čas in se ne smejo ponavljajoče se uporabljati, če se živali nanje ne odzovejo.«.

4. člen

Za Prilogo 1 se doda nova Priloga 2, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.

5. člen

Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 323-488/2004-2

Ljubljana, dne 5. januarja 2006

EVA 2005-2311-0253

Marija Lukačič l.r.
Ministrica
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

                                                    Priloga 2
              PROGRAM STROKOVNEGA USPOSABLJANJA:
 
1. Osnove zakonodaje s področja zaščite živali (2 šolski uri)
2. Osnove anatomije živali (2 šolski uri)
3. Osnove balistike (2 šolski uri)

URADNI LIST RS ŠT.71/2013 z dne 30.08.2013 
Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o zaščiti živali pri usmrtitvi

Na podlagi sedmega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13 in 47/13 – ZDU-1G) ter za izvajanje 25. in 26. člena Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38/13 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o izvajanju Uredbe (ES) o zaščiti živali pri usmrtitvi

1. člen

(vsebina)

S to uredbo se določajo pristojnosti nadzora nad izvajanjem Uredbe Sveta (ES) 1099/2009 z dne 24. septembra 2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi (UL L št. 303 z dne 18. 11. 2009, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1099/2009/ES), pristojnosti v zvezi z organiziranjem usposabljanja osebja v klavnicah in pogoji za priznanje kvalifikacij, enakovrednih potrdilom o usposobljenosti, zagotavljanje znanstvene podpore, imenovanje kontaktne točke in prekrški za kršitve določb Uredbe 1099/2009/ES.

2. člen

(pristojni organ)

(1) Pristojni organ za izvajanje Uredbe 1099/2009/ES in uradni nadzor nad njenim izvajanjem je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: Uprava), pri čemer uradni nadzor izvajajo uradni veterinarji.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek je za uradni nadzor nad izvajanjem določb 8. člena Uredbe 1099/2009/ES pristojen Tržni inšpektorat Republike Slovenije.

3. člen

(kontaktna točka)

Generalni direktor Uprave imenuje osebo, ki opravlja naloge kontaktne točke iz drugega pododstavka drugega odstavka 20. člena Uredbe 1099/2009/ES.

4. člen

(usposabljanje)

(1) Usposabljanje osebja v klavnicah, preverjanje znanja in izdajo potrdil o usposobljenosti iz 21. člena Uredbe 1099/2009/ES izvaja Uprava.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko usposabljanje iz prejšnjega odstavka na javni poziv Uprave izvaja pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik po programu, ki ga odobri Uprava.

(3) Če se usposabljanje izvede v skladu s prejšnjim odstavkom, je treba po izvedenem programu Upravi poslati seznam udeležencev s podatki o osebnem imenu, naslovu, datumu rojstva, vrsti in vsebini usposabljanja ter datumu in trajanju usposabljanja.

5. člen

(program usposabljanja)

(1) Program usposabljanja mora poleg vsebinskih sklopov iz Priloge IV Uredbe določati tudi lokacijo usposabljanja, predavatelje ter njihove reference in od predavateljev podpisana soglasja o sodelovanju v programu.

(2) Za ustrezne reference iz prejšnjega odstavka se štejejo zlasti izobrazba veterinarske ali zootehniške smeri, delovne in strokovne izkušnje ter morebitne objave v strokovni in poljudni literaturi na področju vsebinskega sklopa, o katerem naj bi predavatelj predaval.

6. člen

(preverjanje znanja)

Preverjanje znanja se opravlja pisno iz vsebin, navedenih v Prilogi IV Uredbe 1099/2009/ES, pod nadzorom predstavnika Uprave, ki ga imenuje generalni direktor Uprave. Pisno nalogo oceni predstavnik Uprave, izid izpita pa oceni kot »opravil« ali »ni opravil«.

7. člen

(potrdilo o usposobljenosti)

Potrdilo o usposobljenosti iz 21. člena Uredbe 1099/2009/ES izda Uprava v slovenskem in angleškem jeziku.

8. člen

(globe)

(1) Z globo od 5.000 do 100.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:

1. usmrti žival, ki ni bila predhodno omamljena v skladu s prvim odstavkom 4. člena Uredbe 1099/2009/ES;

2. ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom 7. člena Uredbe 1099/2009/ES;

3. pri zakolu izven klavnice ne zagotovi pogojev iz drugega odstavka 10. člena Uredbe 1099/2009/ES;

4. uporabi katero od metod omejitve živali iz tretjega odstavka 15. člena Uredbe 1099/2009/ES;

5. v primeru nujne usmrtitve ne zagotovi čim prejšnje usmrtitve živali (19. člen Uredbe 1099/2009/ES).

(2) Z globo od 2.000 do 5.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

(3) Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se za prekršek iz 1., 3., 4. ali 5. točke prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.

9. člen

(globe)

(1) Z globo od 1.500 do 50.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:

1. ne ravna v skladu s prvim odstavkom 5. člena Uredbe 1099/2009/ES;

2. ne izda ali ne izvaja standardnih operativnih postopkov (prvi odstavek 6. člena Uredbe 1099/2009/ES);

3. ne zagotovi rednega vzdrževanja in pregleda opreme v skladu s prvim pododstavkom prvega odstavka 9. člena Uredbe 1099/2009/ES;

4. ne zagotovi rezervne opreme iz drugega odstavka 9. člena Uredbe 1099/2009/ES;

5. v primeru odpovedi prvotno uporabljene opreme ne uporabi rezervne opreme iz drugega odstavka 9. člena Uredbe 1099/2009/ES;

6. ne zagotovi izpolnitve zahtev iz 11. člena Uredbe 1099/2009/ES;

7. ne zagotovi, da so ureditev in gradnja klavnice ter oprema, ki se uporablja, v skladu s Prilogo II Uredbe 1099/2009/ES (prvi odstavek 14. člena Uredbe 1099/2009/ES);

8. ne določi pooblaščenca za dobro počutje živali v skladu s prvim odstavkom 17. člena Uredbe 1099/2009/ES;

9. ne zagotovi, da ima pooblaščenec za dobro počutje živali potrdilo v skladu s četrtim odstavkom 17. člena Uredbe 1099/2009/ES.

(2) Z globo od 1.000 do 2.500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

(3) Z globo od 500 do 1.000 eurov se za prekršek iz 6. točke prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.

10. člen

(globe)

(1) Z globo od 800 do 20.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:

1. ne sprejme ukrepov v skladu z drugim odstavkom 3. člena Uredbe 1099/2009/ES;

2. ne zagotovi ali ne izvaja rednega preverjanja, ali živali kažejo znake zavesti ali občutljivosti v času od konca postopka omamljanja do smrti (prvi pododstavek prvega odstavka 5. člena Uredbe 1099/2009/ES);

3. ne sestavi ali ne izvaja standardnih operativnih postopkov (drugi odstavek 6. člena Uredbe 1099/2009/ES);

4. proizvaja oziroma prodaja opremo za omejitev premikanja ali omamljanje živali brez navodil za uporabo tako, da zagotavlja optimalne pogoje za dobro počutje živali, in teh navodil ne objavi na medmrežju (8. člen Uredbe 1099/2009/ES);

5. ne vodi ali ne predloži evidence o vzdrževanju opreme, ki se uporablja za omejitev premikanja in omamljanje živali (drugi pododstavek prvega odstavka 9. člena Uredbe 1099/2009/ES);

6. ne zagotovi ravnanja v skladu z operativnimi pravili iz Priloge III Uredbe 1099/2009/ES (prvi odstavek 15. člena Uredbe 1099/2009/ES);

7. ne uvede ali ne izvaja postopkov spremljanja na vsaki klavni liniji v klavnici (prvi in tretji odstavek 16. člena Uredbe 1099/2009/ES);

8. ne vodi ali ne predloži evidence ukrepov za izboljšanje dobrega počutja živali v klavnici ali evidenco hrani manj kakor eno leto (peti odstavek 17. člena Uredbe 1099/2009/ES).

(2) Z globo od 500 do 2.500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

(3) Z globo od 200 do 500 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 2. točke prvega odstavka tega člena.

11. člen

(prehodne določbe)

(1) Šteje se, da izpolnjuje pogoje glede usposobljenosti iz te uredbe tudi oseba, ki se je udeležila usposabljanja, opravila pisni preizkus znanja iz 4. člena Pravilnika o zaščiti živali pri zakolu (Uradni list RS, št. 33/05 in 5/06) in ki ima ob uveljavitvi te uredbe najmanj triletne izkušnje pri delu z živimi živalmi v klavnicah.

(2) Osebi iz prejšnjega odstavka Uprava izda potrdilo o usposobljenosti iz 7. člena te uredbe na podlagi vloge, h kateri morajo biti priložena dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka. Vloga se lahko vloži do 8. decembra 2015.

(3) Določba prvega odstavka tega člena se ne uporablja za pooblaščence za dobro počutje živali.

12. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Pravilnik o zaščiti živali pri zakolu (Uradni list RS, št. 33/05 in 5/06), 6. in 7. člen Pravilnika o zaščiti živali pri zakolu (Uradni list RS, št. 33/05 in 5/06) pa se v skladu s prvim odstavkom 29. člena Uredbe 1099/2009/ES uporabljata do 9. decembra 2019 za klavnice, ki so bile zgrajene ali so bile v njih izvedene prenove ali namestitve nove opreme v hlevih ali ogradah za dogon živali v klavnico pred 1. januarjem 2013.

13. člen

(uveljavitev)

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 00728-48/2013

Ljubljana, dne 29. avgusta 2013

EVA 2013-2330-0052

Vlada Republike Slovenije

mag. Alenka Bratušek l.r.
Predsednica