Kokoši

Če bi nam danes nekdo rekel, da smo takšni, kot bi nas vzgojila kokoš, bi ga verjetno grdo pogledali. Pod tem stavkom bi si v družbi, kakršni živimo in v kateri smo izgubili sleherni pristni stik z živalmi, predstavljali vse kaj drugega kot to, kar je stavek pomenil v Starem Rimu – bil je namreč velik kompliment! Ampak takrat je bilo sobivanje z živalmi drugačno in ljudje so živali dobro poznali.

Tako so Rimljani vedeli, da je kokoš ena najboljših mam, kar jih je.

Ne le to.

V starih zapisih naj bi Jezus kot prispodobo Božje ljubezni do človeka uporabil ljubezen kokoši do njenih piščancev.

Raziskovalci so dognali, da kokošja mama s piščanci komunicira že, ko so v jajcu in z rahlim potrkavanjem ustvarja posebno bližino. Piščanci pa ji iz jajca potrkavajo nazaj.

Ko napoči čas valjenja, kokoš skrbno izbere mesto, kjer bo gnezdila, oskubi perje na prsih, da s telesno toploto greje zarod. Gnezda ustvarijo na samem. Jajca obrajačjo s kljunom, to storijo do 50 krat dnevno.

Ko se pičanci izvalijo, jih kokoši skrbno učijo, kaj je užitno in kaj ne ter jih z različnimi zvoki opozarjajo na različne vrste nevarnosti. Do njih so kot vse mame izjemno zaščitniške.

In takšne niso le v odnosu do svojega zaroda, temveč neredko materinski nagon prenesejo tudi v odnosu do drugih živali. Neredki so primeri, ko so kokoši odigrale vlogo mame kuncu, mački.

In celo psom.

 

Kokoši pa so nadvse izjemne tudi sicer. Sposobne so medsebojno razlikovati do 100 pripadnikov svoje vrste, razločijo tudi več barv kot ljudje – poleg klasičnih še UV. 45 minut pred ljudmi zaznajo svetlobo.

Gradijo kompleksne družbene strukture in imajo zelo sofisticirano obnašanje z dobro razdelano hierarhijo, kjer kokoši, ki so višje na lestvici, dominirajo tistim, ki so nižje.

Prav vsaka se zaveda, kje je njeno mesto na lestvici. Tako podrejene kokoši spijo nižje kot dominantne.

Kokoši so sposobne empatije, kar so dokazali s študijami ter številnimi raziskavami o obnašanju.

So najbližji sorodniki Tyrannosaurus-Rex. Živeči dinozavri.

Imajo REM fazo spanja, kar pomeni, da sanjajo.

Za kokoši je značilno ‘kopanje v pesku – prašne kopeli’. To pomeni, da se dobesedno okopajo v prašni zemlji ali pesku, tako da si ga mečejo nase, ob tem pa se nastavljajo soncu po eni in po drugi strani.Poleg vsrkavanja toplote ima to dejanje tudi funkcijo čiščenja zajedavcev, pa tudi druženja.

Malokdo ve, da je za kokoši nujno, da skupaj s hrano pojedo tudi drobne kamenčke. Slednji imajo vlogo mlinskega kamna – hrano zdrobijo.

Tudi imeti kurje možgane je pravzaprav kompliment. Raziskovalci so dognali številne miselne procese, ki nakazujejo na inteligenco te živali. Kokoši so sposobne dojeti, da če predmet skrijemo, le ta še zmeraj obstaja. V odnosu do človeka pa se sposobne naučiti številnih trikov, razločiti in si zapomniti barve, simbole, vzorce.

Tesne vezi pa ne spletajo le znotraj vrste, temveč tudi med vrstami. Ena takih je zgodba Gladys.

Ali med svilenko in rešeno čivavo.

 

Ob posebnih trenutkih sproščajo celo zvok podoben predenju.

Petelini so izjemno zaščitniški do svoje jate, zaradi občutka varnosti pa se tudi kokoši zadržujejo ob njem. Ko petelin najde hrano, prikliče svoje kokoši. Nemalokrat se zgodi, da sam pri tem ničesar ne zaužije.

Kokoši imajo okoli 30 različnih načinov oglašanja – medsebojne komunikacije, s katero sporočajo, da so našle hrano, opozarjajo na nevarnost. Ne le to – kadar so v nevarnosti in grozi plenilec, se različno oglašajo glede na to, od kje preži nevarnost – z zraka, tal. S tem opozorijo ostale člane, da se skrijejo glede na lokacijo nevarnosti.

Obstaja pa plenilec, pred katerim ni rešitve.

In ni ga opozorilnega znaka, ki bi jim bil v pomoč.

Človek.

Kokoš je edina vrsta živali, ki jo ima na jedilniku sleherna kultura. Gre za populacijo, katere številke se merijo v več deset bilijonih. Njihova življenja pa so precej daleč od naše romantične predstave.

 

 

Ker smo kokoši spremenili v avtomate za jajca, piščanci moškega spola – bodoči petelini pa ne nesejo jajc, prav tako pa se jih ne da dovolj hitro zrediti za meso, so nepotrebni. Tako zakonodaja povsod po svetu, tudi evropska in slovenska, dovoljuje usmrtitev en dan starih piščancev. Ki jih najpogosteje žive zmelje ali usmrti s plinom.

 

Zmotno je misliti, da kokoši nesnice nesejo jajca ves čas svojega življenja. Čeravno je njihov reproduktivni sistem precej preprost, je dejstvo, da znesejo 300 in več jajc na leto zanje pogubno.

 

 

V intenzivnih rejah nesejo dobro leto, potem pa vse manj, zato so ob koncu prvega leta poslane v klavnice.

Med kokošmi so največja žrtev posebna linija tako imenovanih pitovnih piščancev – broilerjev, ki v rekordnem času dosežejo ogromno telesno maso. Več o broilerjih v posebnem poglavju.

Kokoši zlorabljamo za prehrano, peteline od nekdaj za krute petelinje boje, čeprav so slednji v večini prepovedani.

 

 

Kokoši služijo za testiranja trkov ptic z letalom. Kokoši svilenke so nepogrešljive v MEDICINA. Kokoši so služile človeku tudi v vojni. Irak. IN skozi 2.svetovno. Več o zlorabi živali skozi vojno TUKAJ.

Je pa res, da tradicionalno gledano imamo Slovenci do kokoši le nek poseben odnos, če upoštevamo, da je na portretu Prešernove Primiceve Julije v naročju kokoš.

Več TUKAJ.

Kadar govorimo o tem, da bi morali živalim prizati pravice in jih obravnavati kot moralno enakovredna bitja človeku, si mnogi napačno razlagajo, da gre za priznavanje ‘človeških pravic’ živalim.

Zmotno. Večina človekovih pravic niti ni prenosljiva na živali. Živali ne potrebujejo volilne pravice in podobnih zadev.

AMPAK.

Gre za pravice kot je recimo možnost – svobodno raztegniti krila…

 

Kaj storiti?

Izberimo hrano, ki ne vsebuje sestavin živalskega izvora. .

In tudi industrija bo odgovorila na povpraševanje.

Ozaveščajmo.

Obiščimo in podprite kraje, kjer živali, vzete iz očem skriteha sistema reje, živijo v varnem naravnem okolju z dostojanstvom in spoštljivem sobivanju z ljudmi.