Družina rešila življenje izgubljenemu pujsku

Zgodba, ki v mrazu ogreje srce, prihaja iz z Pennsylvanije in sega v januar 2016. 
Zaradi snežnega viharja, je bil smučarski resort, kjer je počitnikovala neka družina, zaprt. Odločili so se, da počakajo v hotelu, da metež mine. Na poti do hotela pa so ob cesti naleteli na premraženega pujska, ki je po vsej verjetosti padel iz tovornjaka. Najprej niso vedeli, ali je živ ali mrtev. Brez pomislekov so ga vzeli v avto, pretihotapili v hotel in ga ogreli. Pujsek je povsem oživel, odrastel in svoj toplo dom dobil v enem od večjih svetovnih zatočišč. Pujsek, poimenovali so ga Wee Wee pa je dobil celo svojo fb stran in je danes že precej veliko prašičje dete. 

zmrznjen-pujsek-dve

zmrznjen-mali-pujsolinooo

zmrznjen-pujdee

zmrznjen-pujsk

zmrznjen-pujssek-copy

zmrznjen-pujseeeek

Pomembno. Ko pokrajino zajamejo ekstremne vremenske razmere, hud mraz recimo, ljudje najprej razmišljamo o tem, kako bomo poskrbeli zase, potem za tiste živali, ki smo jih sprejeli v svoje domove in srca, skoraj nikoli pa ne pomislimo na stotine živali, ki se bodo na še tako grozljivo mrzlo vetrovno noč morale zbuditi, stopiti iz hlevov na mrzel tovornjak in se nikoli več ne bodo vrnile v svoj dom, kakršen je pač že bil – zanje je bil dom. Seveda je potem možno, da bo tovornjak zagozden obtičal nekje na poti do klavnice, se prevrnil ali še kaj drugega. In morda bodo zaradi mraza nekateri umrli že na njem. Vsako leto zmrznejo številne živali namreč že med transportom. Ob tem se porodi vprašanje – katera smrt je milejša – ta ali tista čez nekaj ur v klavnici. 

Povzeto po: https://www.buzzfeed.com/leticiamiranda/this-piglet-was-saved-by-a-family-just-before-it-froze-to-de?utm_term=.ih4enPRe8X#.tl2d5J1dby

Pripravila: Ksenija V. Kutlačić

Oglasi v službi živali : ” Kliči me Penelope Sue, ne večerja. “

Vsak praznični čas s seboj prinese stotine za potrošnika brezplačnih oglasov, v katerih so živali zreducirane na predmete – kose mesa, litre mleka, škatle jajc. Reklame za artikle, ki v ničemer ne spominjajo na dejstvo, da so nekoč bili del subjektov – živali, spretno živalim odvzamejo realistično podobo ter nas vodijo daleč stran od spoznanja, da je za vsakim kosom mesa nekoč bilo srce. Milijonom oglasom industrije, kjer se vrtijo milijarde dolarjev, pa so se letos v bran živalim postavili v avstralskem zatočišču rejnih živali Edgar’s mission. Pripravili so reklamno kampanjo, ki ozavešča o živalih, ki jih tako zlahka spregledamo in odrivamo iz naše zavesti. Poimenovali so jo KIND CHRISTMAS. 

oglas-za-pravice-zivali-deset

Jumbo panoji, nameščeni na vidnejših loakcijah, so na simpatičen način spodbujali, da pogledamo na živali, ki so tako spretno odrinjene iz našega moralnega horizonta, z druge perspektive. Na subjeti s svojimi zgodbami.

In imeni.

Glavno vlogo so seveda odigrale rešene živali, ki živijo v omenjenem zatočišču. 

 

oglas-za-pravice-zivali-dvanajst

” Kliči me Wendy, ne pečenka!”

Ker se gibanje za pravice živali iz leta v leto bolj profesionalizira, ne gre za osamljen primer oglaševaja v službi živali. Junija letos so na Irskem in Veliki Britaniji, v kampanji, ki jo je organiziralo tamkajšnje zatočišče za rejne živali Eden Farmed Animal Sanctuary  pripravili kampanjo ” Zaupajo nam, mi jih mesarimo.” 

oglas-za-pravice-zivali-stiri

Go Vegan World – Ireland

Prebivalcem avstralskega Sydneja je bila spodbuda, da prevprašajo položaj živali in svojo vlogo pri njem, posredovana v oglaševalski kampanji “Why Love One But Eat the Other?” Zakaj imaš rad enega in drugega ješ? 

oglas-za-pravice-zivali-osem

oglas-za-pravice-zivali-sedem

http://www.vegansocietynsw.com.au/


Na poseben način pa so na zlorabe živali opozorili tudi v neprofitnem združenju aktivistov Be Fair Be Vegan  v kampanji “Which One?” – Kateri? In potrošniku ponudili simbolno izbiro, da se sam odloči, katera žival bo umrla zaradi recimo šampona za lase, katerega želi kupiti. S tem, ko so odgovornost za smrt živali (ki so brutalno zlorabljene tudi v drugih industrijah, ne le živinorejski) preložili na ramena potrošnika,so opozorili na našo ključno vlogo in posledice, ki jo imajo naše odločitve in naše izbire. 

oglas-za-pravice-zivali-tri

Ter opozarjali na enakost nečloveških živali. 

kampanja-o-pravicah-zivali-enaj

 

Med najbolj odmevnimi oglaševalskimi kampanjami zadnjih let pri nas je bil nedvomno televizijski oglas Društva za osvoboditev živali. 

Pri Zavodu Koki smo letos pripravili kampanjo s slovensko lepotico Tino Gaber. 

 

 

zivali-tina-gaber

http://www.zdravo-slovenija.com/

Je pa vprašanje, koliko oglasov bo potrebnih, da bomo spoznali, da je moralno zelo sporno, kar počnemo živalim, in zahtevali spremembe? 

Peaceable Kingdom odslej BREZPLAČNO

Brez dvoma eden najbolj ganljivih dokumentarcev s področja odnosa do rejenih živali – Peaceable Kingdom, ki nas vodi skozi izjemne življenjske zgodbe različnih posameznikov, je sedaj na voljo tudi BREZPLAČNO na internetu.
Toplo priporočamo ogled. Shranite si povezavo, verjemite, da vas ne bo pustil ravnodušne. Ne vsebuje nasilnih prizorov, a nosi v sebi izjemno dragoceno spoznanje. Film si je možno ogledate na TEJ POVEZAVI. 

film-peaceable-kingdom

Ganljivo pismo : Vsak prašič je Nikki in Kim

Pred dnevi je po spletu zaokrožilo izjemno ganljivo pismo, ki ga je napisala Susie Coston kmalu zatem, ko sta umrli Nikki in Kim, svinji, za katere je skrbela v zatočišču za rejne živali. Naslovila ga je na nacionalno združenje prašičerejcev, v njem pa je razkrila drugačno plat življenja s prašiči kot jo poznajo sami.

Zaradi izjemno dragocenih informacij ga v prevodu in priredbi v celoti objavljamo tudi na tem mestu.

Prosimo, imejte v mislih, da za posledicami našega odnosa do živali, v katerem so le te obravnavane kot lastnina človeka in s katerimi telesi manipuliramo, živali trpijo vse svoje kratko življenje. Vabljeni k branju. 

” Spoštovani člani državnega zbora za proizvodnjo svinjine. Sprejmite moje opravičilo, ker pišem mnogo prepozno, vem, da bi to pismo morala napisati že dalj časa nazaj.
Iz vaše industrije smo rešili na stotine prašičev.

pismo-ena

Kim in Susan

pismo-dve

Nikki in Susan

pismo-stiri

pismo-petnajst

Le redki so kasneje pri nas umrli zaradi bolezni.

V največji meri so vzrok smrti fizične hibe, ki ste jim jih v gene vcepili vi, a nanje ne gledate kot na hibe, temveč kot na koristi. Njihova telesa so tako zelo spremenjena, da tudi pri najbolj zdravem načinu življenja mnogi ne zmorejo živeti dolgih življenj, katera jim pripadajo, in jih moramo veliko prezgodaj uspavati, da jim prihranimo trpljenje.

pismo-enaidvajset  

Danes vam pišem, da vam predstavim kako je bilo zame izgubiti dva neverjetna prašiča, ki sem jih kadarkoli spoznala – Kim in Nikki. Oba sta prišle iz industrijskih kmetij iz Iowe – Kim Gordon je pred petimi leti padla iz tovornjaka, Nikki pa je bila prepuščena gotovi smrti v poplavah leta 2008.

pismo-dvanajst

 

Imeli sta kar nekaj skupnih točk. Obe sta bili izjemno ljubeči in prijazni do ljudi.

Obe sta imeli radi čohanje po trebuhu in obe sta uživali, če sta bili v središču pozornosti. Za nameček pa sta, če ju je nekdo poklical po imenu, še obe spuščali ljubezniv in igriv zvok (ga verjetno ne poznate), ki ga prašiči spuščajo, ko imajo nekoga zares radi. Mi ta zvok poznamo zelo dobro.

Obe sta bili zelo inteligentni. Ne samo, da sta se naučili prepoznavati svoja imena v rekordnem času, Nikki je znala odpirati tudi vrsto različnih vrat. Med drugim sta se spretno naučili tudi to, kako fiksirati bučo za prvi ugriz, da se le ta ni odkotalila.

Obe sta uživali na prostem in bili zunaj vsak dan – v blatu čez poletje in v snegu čez zimo.

pismo-sedemnajst

pismo-dvaidvajset

Drugačnega življenja si nista želeli.

Na njuna ušesa smo nanašali sončno kremo, saj prašiči pogosto trpijo za kožnim rakom. Ampak njihova bleda koža je zaželjena v vaši industriji, kajne. Ampak to ni pomembno, zunaj sta bili srečni in zdravi. Nikki je svoje potomce navadila na zunanji svet že od samega začetka, ko so bili še zelo majhni in težki le nekaj kilogramov.

pismo-stiriindvajset

pismo-enajst

Obe sta bili izjemno povezani tudi z drugimi prašiči. Prijateljstvo med Kim, Fiono in Joan je bilo nepredstavljivo. Blizu si je bila tudi z prašičem po imenu Bob Harper, ki je tudi sam kot majhen padel iz tovornjaka.

Nikki pa se je spoprijateljila s Honey (ki je še vedno z nami) in Rose, ki nas je zapustila pred leti. Mimogrede, Honey in Rose nista imele te sreče, da bi lahko svoje prašičke obdržale, tako kot jih je Nikki. Rose-ovi so utonili v poplavi (poskušala jih je nežno rešiti iz vode, a so bili na žalost že mrtvi). Bila je sestradana, tako da jih ni mogla dojiti. Zaradi pretresljive izkušnje smrti ni hotla jesti, zaradi reševanja njenega življenja pa smo jo morali hraniti pod prisilo. Potem pa je spoznala Nikki in njene prašičke in takoj je začutila povezanost. Nikki pa ji je na srečo dovolila vstop v družino. Te tri prašičke in prašičji otroci so bili izjemna družina.

Tako Nikki kot Kim Gordon sta bili zelo igrivi, ure in ure je bilo slišati tisti »hoof hoof« zvok, katerega smo navajeni slišati od teh navihank. Nikki je bila stara okoli dve, dve in pol let, ko smo jo rešili. Kljub artritisu na prednjem komolcu in zadnjih nogah, je še vedno tekla, se igrala, rila po blatu, se valjala po snegu in ljubila življenje do samega konca. Spominjala nas je na Muppet-a, na njenem obrazu je bilo stalno videti nasmešek. Prašiči imajo vrsto zvokov s katerimi izražajo različna občutja. Poseben zvok za zadovoljstvo, za igro, za ljubezen in veselje.

Mogoče teh zvokov še niste slišali, a bi jih morali.

Bili pa sta tudi zelo različni. Tako so smo si tudi ljudje med seboj različni, gre vendar za posameznike. Ko je Kim prispela, je bila majhen pujsek, a je kljub nadzorovani prehrani še vedno trpela za genetsko okvaro. Namen njenega gensko spremenjenega telesa je bil namreč dobiti čim večjo maso. Ko je popolnoma zrasla, je bila dolga več kot 2 metra in 20 centimetrov. Zaradi tega je že od majhnega trpela in imela težave s hrbtenico. Umrla je veliko prezgodaj, saj zaradi artritisa zadnjih nog sčasoma ni mogla več uporabljati. Kljub nadzorovani prehrani je tehtala več kot 315 kilogramov. Tudi to je posledica selektivne vzreje (genetske manipulacije), ki jo vaša industrija izvaja z namenom večjega zaslužka. Na njihovih telesih. Ki gre na račun njihovega zdravja. 

Divji prašiči imajo 19 vretenc, prašiči Kimine vrste (Landrace cross) pa jih imajo med 20 in 23. To je posledica dolgoročnega selektivnega gojenja. Kim je izgledala kot dva spojena prašiča, ko je hodila, se je zvijala v obliko črke »S«.

Kljub velikosti je bila Kim relativno plaha. Z lahkoto se je prestrašila in ni se znala braniti pred manjšimi, bolj agilnimi prašiči drugih vrst (ki ne izvirajo iz industrijskega okolja).

Nikki pa je bila pogumna in močna. Ne samo, da je preživela poplavo, s potomci v trebuhu, uspelo ji je najti tudi suho in varno mesto, kjer so prišli na svet njeni majhni pujski.  Kljub stradanju je prvo poskrbela zanje. Videlo se ji je vsako kost v telesu, a njena prioriteta so bili mladički. Ljudi se ni bala. 

Zakonski predpisi so velevali, da je potrebno mladičem za transport iz Iowe do New Yorka vstaviti ušesne označbe. Ko smo jih kasneje želeli odstraniti, smo hoteli prašičke prvo zvabiti za ograjo z zelo močnimi vrati. Privzdignili smo prvega prašička, ki je glasno zajokal – kar pa je pritegnilo pozornost njegove artritične matere. Nemudoma je pritekla in zlomila vrata, ki so bila med drugim tudi zabetonirana v tla. Ta materinski zaščitniški nagon se je nadaljeval tudi še po tem, ko so otroci že davno po velikosti prerasli svojo mater.

Nikki je bila izjemna mati na lasten način. Vsako noč, od rojstva pa do sedaj (pujski so postali pujsi in so sedaj stari že preko 8 let!), jim je, noč za nočjo, naredila ogromno gnezdo. Vem, da po vsej verjetnosti še niste videli prašiča, ko si postelje gnezdo, a bi morali, prizor je resnično neverjeten. V gobčku je prinašala slamo dokler ni bilo gnezdo veliko in mehko, potem pa so se vsi skupaj, vključno s prijateljico Honey, tesno ulegli vanj. Bilo je neverjetno.

pismo-petindvajset

pismo-sestindvajset

pismo-triindvajset

Ko je zaradi neozdravljive bakterijske infekcije nastopil čas za kirurške posege treh nog (stanje, kateremu bi se dalo izogniti, če vaša industrija pri reji prašičev ne bi uporabljala toliko antibiotikov ter jih silili k ležanju na betonu), so njeni potomci vedno trepetali v strahu do njene vrnitve. Do samega konca so se varno počutili le ob njeni prisotnosti. Ob vrnitvi matere so skakali od veselja in vse skrbi so izpuhtele.

A nekega dne se ni vrnila živa. Njeno telo smo pokazali potomcem, da se ne bodo spraševali kam je odšla mati in zakaj se ni vrnila. Postali so zelo nemirni, najbolj vznemirjen pa je bil njen pujsek Chuck.

Pozivam vas, da naslednjič ko boste v laboratoriju tuhtali kako narediti prašiče večje, na hitrejši način, da imajo več otrok, več »reberc«, da bo iz njih več slanine… – si zapomnite, da je vsak izmed teh prašičev Nikki ali Kim.

Ne čakajo, da bi postali svinjina.
Želijo si biti prašiči. 

pismo-trideset
Susie Coston

PREVOD IN PRIREDBA: Veganactive, K.V.K. 

VIR: http://www.animalsoffarmsanctuary.com/post/154173331571/dear-national-pork-producers-council-let-me

Ujete krave po potresu

NOVA ZELANDIJA
WELLINGTON, 15.11.2016

Po potresu, ki je v nedeljo hudo prizadel Novo Zelandijo, je svet obkrožil posnetek treh krav, ki so ostale ujete na osamelem kosu površine, saj se je okoli njih zemlja pogreznila. Posnetek je postal viralen, medtem pa so reševalci sporočili, da so jih že uspeli rešiti. Kmet, čigar čredi so pripadale, je med drugim povedal, da so bile živali zelo žejne, ena ali dve pa sta izgubili teleta, zato so bile pretresene.

ujete-krave-po-potresu-na-novi-zelandiji

Zanimivo je, kako nam posamični primeri, ko se živali znajdejo v stiski, sežejo do srca in se na vso moč trudimo pomagati. Kako se v nas prebudi tisti občutek dolžnosti pomoči šibkejšim. Medtem ko dnevno sodelujemo v procesu, kjer za milijone zdravih krav in drugih živali predstavljamo prav mi sami največjo grožnjo.

Vir: http://www.newshub.co.nz/nznews/stranded-quake-cows-rescued-2016111510

Ironija – ko preživele v prometni nesreči kljub vsemu čaka neizbežna smrt

Decembra leta 2014 se je voznik osebnega avtomobila na štajerski avtocesti pri Šentrupertu nepravilno vključil v promet in povzročil nesrečo.

Trčil je v tovorno vozilo, na katerem je bilo 585 ovc, 300 jih je umrlo takoj.

nesreca-tovornjaka-z-ovcami

Foto PGE Celje

Leta 2013 na Ptuju s 3.500 piščanci.

About 3200 chickens and a truck driver were involved in a tractor-trailer incident this morning eastbound on 22/322 at the Clarks Ferry Bridge in Duncannon. One lane is closed in each direction as a crews clear the accident.   Christine Baker, The Patriot-News

slika je simbolna

 

Leta 2012 pri Medvodah z biki, 2015 pri Grosupljem s kravami.

nesreca-z-kravami

slika je simbolična

 

Na Mažarskem je 2007 trčil tovornjak, ki je v klavnico peljal 5000 kuncev.

nesreca-tovornjaka-s-kunci

 

Nesreče tovornjakov z živalmi se dogajajo povsod. In njihova podobo vedno para srce. Da so se živali znašle v njih, je namreč odgovoren samo človek. One nimajo nič s tem. 

 

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

nesreca-tovornjaka-s-piscancki

nesrece-tovornjakov-purani

nesreca-tovornjaka-s-purani

nesreca-tovornjaka-s-pujski

nesreca-s-kravami-irska

nesreca-tovornjaka-s-kravami-ena

nesreca-s-tovornjakom-s-piscanci

Zadnja odmevna (odmevna po zaslugi predanih aktivistov iz skupine Toronto Pig save, ki so takoj zbrali foto in video dokumentacijo) pa prihaja iz Ontaria v Kanadi. Njihove podobe vam bodo segle v srce zelo močno. 

5. oktobra se je zgodila prometna nesreča, v kateri se je tovornjak, na katerem je bilo okoli 150 prašičev, pri zavijanju na območje klavnice, kamor so bili le ti namenjeni namenjeni, prevrnil. 

nesreca-tovornjaka-s-prasici-pet

nesreca-prasici

slika-nesrece-s-prasili-kanada

Prašiči so bili grozljivo ukleščeni v vozilu, mnogi hudi poškodovani, nekaj jih je umrlo. Na srečo, Kajti za preživele, nepoškodovane in poškodovane, se je pravi pekel šele začel.

Posnetki aktivistov iz skupine Toronto pig save (njegova ustanoviteljica je Anita Kranjc, o kateri smo že pisali, trenutno pa teče zoper njo postopek na sodišču, ker je dajala vodo žejnim prašičem med prevozom  klavnico) pričajo, kako so jih delavci klavnice s palicami terali na prevoz do klavnih linij in v plinske komore. 

nesreca-tovornjaka-s-prasici-dve

 

Delavci klavnice zatočišču Happily Ever Esther Farm Sanctuary (njegova ustanovitelja sicer že nekaj let bivata s svetovno znano pujso Esther)  niso omogočili, da vzame poškovane prašiče, katerih meso je v celoti “neuporabno” za človeško prehrano, temveč so jih raje na licu mesta ustrelili.

Tako je bil ubit na licu mesta tudi eden od njiju.

slika-pujs-nesreca

Drugi pa s kartoni in ogradami steran do klavne linije nekaj sto metrov stran.

prasici-v-prometni-nesreci

Da bi lažje razumeli stisko, si predstavljajmo, da je na njihovem mestu naš pes. Kako bi se počutili? Znanstveniki so dognali, da so prašiči v svojem dojemanju sveta na stopnji triletnega človeškega otroka in daleč pred psom, za katerega bi storili vse, če bi se znajdel v nesreči kajne?

Kolikokrat peljemo mimo takih prikolic, pa se vanje ne upamo zazreti…

 

Novica je odmevala po vsem svetu, objavile so jo vse vidnejše živalovarstvene organizacije – PETA TUKAJ

Morda niso umrli zaman. In bodo podobe, ki so zaokrožile, sprožile, da bo vseeno kaj drugače, je med drugim na družbenem omrežju Facebook zapisal ustanovitelj zatočišča za prašiče The Pig Preserve.

Ne moremo vplivati na ravnanja drugih.

Lahko pa pred sebe postavimo ogledalo in se vprašamo, kakšna je naša vloga pri tem.

Mar res nimamo ničesar z jemanjem pravic tem živalim? Je naša vest čista?

Ni prepozno, za nikogar od nas, da se postavi na pravo stran. Polnovredna rastlinska prehrana je za večino prebivalcev povsem enakovredna hrani, ki na deklaraciji nosi sestavino trpljenja. Nekaj idej zvesto pripravljamo skupaj s prostovoljci Društva za zaščito živali Pomurja  v projektu Fridina domača kuhinja. Ker pa prehrana ni edino področje, kjer zlorabljamo milijarde krav, prašičev, kokoši in drugih rejnih živali, toplo priporočamo, se odločimo za način življenja, ki v najmanjši možni meri škoduje tudi živali – veganstvo torej. 

Pripravila in zbrala: Ksenija V. Kutlačić, dipl.kult.

Pred sodišče zaradi sočutja in pomoči žejnim živalim

V teh dneh poteka sojenje kanadski aktivistki Aniti Krajnc, ustanoviteljici Toronto Pig Save, s katero smo se v preteklosti tudi mi pogovarjali [https://www.zavod-koki.org/zgodbe-posvojiteljev/mednarodne-zgodbe/anita-kranjc-smo-price/], da bi slovenski publiki predstavili delovanje te skupine in navdihnili podobne akcije tudi pri nas.

Lansko leto je prašičerejec vložil tožbo zoper Anito, ker je Anita s kolegi aktivisti ponudila vodo žejnemu in pregretemu prašiču, ki je bil z ostalimi sotrpini natrpan v tovornjaku omenjenega prašičerejca na poti v klavnico. Aniti grozi 6 mesecev zapora in 5000 dolarjev denarne kazni.

ANITA KRANJC ENA

ANITA KRANJC DVA

Z namenom kontekstualizacije in celovitejšega razumevanja dejanj in motivacije aktivistov obramba med drugim zaslišuje priče iz prašičerejske industrije.

ANITA KRANJC TRI

 

V teku zasliševanja se razkrivajo ustaljene prakse, ki so ne le sporne iz vidika dobrobiti živali, ampak so večkrat tudi v neskladju z zakoni, ki so že sami na sebi zelo ohlapni.

Vedno bolj jasno postaja, da je resnični zločinec industrija in ne aktivisti, ki poskušajo živalim ublažiti trpljenje in širšo publiko osveščati o dogajanjih za zaprtimi vrati farm in klavnic.

prasici

Podrobnosti o poteku sojenja so na voljo na Twitterju in Facebooku @torontopigsave #pigtrial

Več: TUKAJ

Pripravila: TBP

” Heaven Must Have Sent You ” by Denise Hof ART

Različni so načini, s katerimi se posamezniki trudijo ozaveščati o tem, zakaj družbeno sprejemljiva zloraba živali ni v skladu s temeljnimi etičnimi in moralnimi zakoni. Eden njih je Denise. Z zgorovnimi umetniškimi slikami, ki jih tudi razstavlja, podkrepljenimi z mislimi, skuša na svoj način približati misel, da so vsa živa bitja, zavedajoča se bitja, ki čutijo stisko, strah, trpljenje, ustvarjajo družine in imajo pravico živeti življenje. Tukaj je krajši pogovor, ki smo ga pripravili. FB STRAN . SPLETNA STRAN 

 

šestdeset mio sanj

,,60 million dreams” Denise Hof ART

denise hof art - heaven must have sent you

Denise Hof ART *Heaven must have sent you* www.wyob.de

Na Vaši Facebook strani je moč najti številne umetnine z močnim sporočilom. Nam lahko poveste več o sebi, kakšen je Vaš odnos do živali – prašičev, krav in drugih izkoriščanih živali?

” Celo življenje sem mislil, da sem pravi ljubitelj živali ­ konjev, mačkov, psov, zajcev in tako naprej. Pred nekaj leti sem organiziral protest proti ubijanju brezdomnih psov v Ukrajini. V procesu organizacije sem navezal stike s skupino ljudi, ki se zavzema za pravice živali. Dogovorili smo se za datum, dal pa sem jim tudi vedeti, kako zelo pomembno je, da skušamo omenjene pse rešiti.

Eden izmed članov omenjene skupine mi je na to odgovoril: “Vse živali štejejo, VSE so pomembne!” 

To je bil trenutek, v katerem so se mi v glavi porušile vse meje. Meje, ki si jih ustvarimo sami,da lahko diskriminiramo med živalmi, da lahko nekatere smatramo kot del družine in nekatere kot hrana.

V istem trenutku sem postal vegan in aktivist za pravice živali, brez kakršnih koli predstav o tem, kaj bom jedel pri naslednjem obroku. Čutil sem se dolžnega, da storim vse kar je v moji moči, da se oddolžim za moja slepa dejanja v preteklosti in da pomagam tudi drugim sprevideti, v upanju, da nekoč tem čudovitim bitjim ne bo več potrebno trpeti.

missing mom - denise hof art

” Missing mom – endless love ” Denise Hof ART

unforgettable paul

Unforgettable Paul Denise Hof Art

krava

back to the light out of the dark

“Back to the light, out of the dark” Denise Hof ART

2. Kdaj in zakaj ste se odločili  spregovoriti preko umetnosti?

” Kot sami veste, pridejo trenutki globokega obupa, v katerih skoraj izgubimo vero v človeštvo. V enem izmed takih trenutkov, sem se odločil posvetiti vso svojo kreativnost trpečim živalim. Naslikam jih v trenutkih sreče, tako kot trenutkih obupa. Ljudje so odgovorni za njihovo grozno trpljenje – najmanj kar lahko storijo je to, da se tega zavedajo. Morali bi videti njihovo lepoto, dostojanstvo in zločine, ki so jim storjeni.” 

Milk orphans in a snow dome

*Milk orphans in a snow dome* Denise Hof ART

Miss you

” Miss you ” Denise Hof ART

MAMA in otrok denise hof art

Mother and child belong together – in any kind of species. We do not have any right to separate them. Denise Hof ART

ovcke denise hof art

Denise Hof ART

krava mama in telicek denise hof art

Denise Hof ART

mali pujsi

Denise Hof ART

mama pujska in mali pujs

Denise Hof ART

lisicka

Denise Hof ART

slikica denis hof art

3. Je možno Vaša dela kupiti in kje?

” Da, možno jih je kupiti. Kontaktirate me lahko kadarkoli na ds@wyob.de. Usvaril sem tudi znamko, WYOB (www.wyob.de), pod katero je možno kupiti natise umetnin, tako kot kape in modne dodatke z motivom rejnih živali.

To nam omogoča, da jih NOSIMO na drugačen način in jih s tem ponesemo nazaj v zavest ljudi, nazaj v LUČ. “

majcke denis hof art

kako nastaja slika

4. Kakšno je sporočilo, ki bi ga radi razširili po svetu – o rejnih živalih?

” Ni opravičila za naša dejanja. Brez dvoma gre za zločin, milijon zločinov, katere zagrešimo sleherni dan. To, da vsi zamižijo na eno oko in se pretvarjajo, da problem ne obstaja, ne  pomeni, da so ta dejanja sprejemljiva. Nikakršne potrebe nimamo po zaužitju njihovih teles in  izločkov. Zbudimo se in PREHEHAJMO s to neverjetno in neznosno krutostjo ZDAJ in za  VEDNO. Za živali, za Zemljo in za naše lastne duše.” 

PISCANEC denise hof art

Denise Hof ART

5. Imate kakšne napotke za aktiviste za pravice živali?

” Skrbite zase. Ne pasti v obup. Vedno se predstavite v pozitivni luči – tako živali kot bodoči vegani vas potrebujejo MOČNE.” 

(Pripravila Brigita Voda in J.S.) 

ENGLISH VERSION

1. We can find several great art works on your facebook page with very strong message.

Can you tell us more about yourself please, what is your attitude towards animals – pigs, cow and othre the most abused one?

My whole life I would have believed I was an animal lover. Horses, cats, dogs, rabbits and so on.

Some years ago I organized a demonstration against the killing of stray dogs in the Ukraine. I got in contact with an animal rights organisation. They had already the date I wanted for the demonstration. I told them it´s so important. One of them said: *They all count, they ALL are important.*

This was literally the moment, the wall in my brain broke down, the wall, which separated the animals in the ones we pet and the ones we eat. I became instantly vegan, without any idea, how to cook from now on, and an animal rights activist. I felt that I should do everything I could to apologize myself for my blindness as well as to help others to SEE to stop this horrible suffering for all these wonderful beings.

2. When and why did you start talking about veganism through art?

You know yourself there are moments of deep despair where we almost loose faith in our own species. In such a moment a few years ago I decided to dedicate my whole creativity to the abused animals. Painting them in their beauty in their happy ways as well as in their despair. Humans are responsible for their horrible suffering – so at least they should be conscious about it. They should see their BEAUTY and DIGNITY and see the crimes humans comit against them.

3. Can we buy your works and where?

Yes, I do sell my works. You can contact me at any time over ds@wyob.de

I also created a label, WYOB, which prints the artwork and we do hats and accessories with farm animals on them. So you can WEAR them in a different way: Carry them back into consciousness of people. Nobody sees pigs alive anywhere…to get them back INTO LIGHT. www.wyob.de

www.wyob.de/art

4. What is the message that you would like to spread to the world – about farm animals?

There is no excuse for what we are doing to them. It is definitely a crime, millions of crimes, which are committed every single day. And just because everybody looks away it does not make things right. We do not NEED to EAT them nor their products. Wake up and STOP THESE unbelievable and unbearable cruelty NOW and FOREVER! For the animals for the earth and for our own souls.

5. Please add anything that is important for anyone who is fighting for animals rigts.

Please care for yourself. Don´t get lost in despair. I know what I am talking about..Always upload yourself with positive pics news and results also! They need you STRONG

 

Farmerjeva žena družinski ranč spremenila v zatočišče

Zgodba prihaja iz Texasa.

Potem ko se je Renee King-Sonnen poročila s Tommyem Sonnenom, sicer farmerjem že četrte generacije in zaživela na njegovem ranču, je dosegla točko, ko je vse težje sprejemala, kaj se dogaja z živalmi.

Krave je poimenovala, jim pela, ter se po tem, ko je videla, kaj se dogaja v klavnicah, povsem odpovedala hrani živalskega izvora in postala veganka. 

Šla pa je še dlje – brez moževe vednosti je začela pisati blog ter ustvarila skupino na družbenem omrežju Facebook VEGAN JOURNAL OF A RANCHERS WIFE ter zbrala  30.000 dolarjev, ki jih je možu ponudila za odkup črede. 

Točka, ko bi lahko zakon zaradi različnih stališč propadel, pa je namesto tega sočutje vzniknilo tudi v farmerju, ki je prenehal jesti meso ter skupaj z ženo družinski ranč spremenil v zatočišče za rejne živali Rowdy Girl Sanctuary. 

farmerjeva zenaa

farmerjeva zena-ranc-spremenila-v-zavetisce

download (1)

 

farmerjeva zena-vegankajpg

farmerjeva-zenajpg

farmerjeva zena02

 

farmerjeva zena 5

Povzeto po: www.greanvillepost.com

pripravila: Brigita Voda

 

Bik zbežal iz klavnice in si rešil življenje

Primeri, ko živali zbežijo iz klavnice, se praviloma ne končajo dobro. Vsaj če se spomnimo katerega od nam bližnjih (pred leti v Mariboru) Pa vendar so izjeme. Ena njih se je nedavno zgodila na Newyorških ulicah – Queens 22.januarja. 

Navdušenje, s katerim so posneli bika in komentarji so samo še en dokaz temu, kako smo izgubili sleherni stik z živalmi, ki so žal še vedno del vsakodnevnih obrokov in se z njimi srečujem vsak dan na krožniku. Bika so uspešno odlovili, potem ko so ga stisnili v kot garaže.

bik

pobegli-bik-klavnica-resen

Vendar je bil poslan v klavnico (zaklan bi bil v petek).

Živalski aktivist Mike Stura je bil trdno odločen, da tam ne bo končal. Tako ga je počakal pred klavnico in se dogovoril z lastnikom, da ga prevzame.

bik-resen-ena

Pa so ga odkupili posamezniki in odpeljali v Zatočišče Skylands Animal Sanctuary and Rescue

bik-resen-tri

bik-resen-dve

Freddie kot so mu dali ime, se je pridružil še 18 rešenim kravam, pa kozam, ovcam, piščancem, prašičem v Zatočišču. In dobil, kar si je želel in za kar je tekel- svobodo. 

bik-klavnica-resenjpg

bik-resen-stiri

Kaj lahko storimo? 

Izberimo hrano, ki ne vsebuje sestavin živalskega izvora. 

Ozaveščajmo.

Obiščimo kraje, kjer živali živijo z dostojanstvom in v spoštljivem sobivanju z ljudmi ter se o njihovi izjemni in sebi lastni naravi tudi sami prepričajmo. 

Vir: http://www.nydailynews.com/new-york/queens/fled-queens-slaughterhouse-sa…http://nypost.com/2016/01/21/slaughterhouse-cow-runs-for-freedom/