Veganska prehrana – odlična tržna priložnost

V začetku marca je Business insider Australia objavil novico, da generalni direktor podjetja Tyson Foods Tom Hayes, ki je sicer eno izmed največjih svetovnih podjetij, ki se ukvarja s prodajo mesa, prepoznava velik tržni potencial v rastlinskih beljakovinah in jih označuje za izjemno priložnost v njihovem industrijskem sektorju.

V intervjuju s Fox Business je dejal: »Če pogledamo FAO (Food and Agriculture Organisation) statistiko, lahko opazimo, da je uživanje beljakovin na porastu. Ljudje imajo apetit za beljakovine, pa naj bodo rastlinske ali živalske. V tem trenutku so rastlinske beljakovine celo malo bolj priljubljene kot živalske, predvidevam, da bo tako tudi ostalo.«

Že oktobra 2016 je podjetje Tyson Foods tako kupilo 5% delež podjetja Beyond Meat.

Beyond Meat je podjetje, ki sicer spreminja prehransko industrijo. Tako razvijajo alternative za meso in njihov najbolj izpopolnjen izdelek se imenuje beyond burger (onkraj burgerja), ki ga v trgovski verigi Whole Foods prodajajo na oddelkih z mesnimi izdelki, saj je po videzu, vonju in okusu povsem enak mesnim burgerjem in iz njega se tudi cedi kri, ki pa je v resnici pesin sok.

Podjetje s 125 zaposlenimi ima sedež v mestu El Segundo v ameriški zvezni državi Kalifornija, katere prebivalce odlikuje nadpovprečna skrb za zdravo življenje. Tako je tudi družba Onkraj mesa doslej brez večjih težav zbirala kapital za uvajanje novosti.

Zanimiv pa je tudi podatek, da so pri Tyson Foods  z začetkom leta 2017 v nove podjetnike, ki se ukvarjajo z alternativami mesu, vložili še 150 milijonov ameriških dolarjev.  

Zgovorna in zanimiva pa je tudi naslednja zgodba, ki prihaja Unileverja, sicer matičnega podjetja podjetja Hellmann’s. Potem, ko so najprej tožili Hampton Creek (proizvajalce rastlinske majoneze) zaradi uporabe besede “majoneza” na svojem izdelku, so kmalu po opustitvi tožbe tudi sami začeli proizvajati svojo različico rastlinske majoneze. 

Poleg tega si lastijo tudi podjetje Ben & Jerry’s, ki ima na voljo že kar nekaj veganskega sladoleda.

Dobre novice pa se ne ustavijo tu, saj Unilever vlaga tudi v Plant Meat Matters, katerega vodijo raziskovalci Wageningenske univerzitete iz Nizozemske. Poleg Unileverja je v Plant Meat Matters investiralo še 7 drugih velikih investitorjev.

Cilj Nizozemcev je izpopolniti recept in proces proizvodnje, ter s tem doseči identično kopijo mesa (okus in tekstura), brez vpletanja živali, ter do leta 2019 biti na voljo za gospodinjstva.

Profesor Atze Jan Van der Goot je zatrdil, da bodo dognanja svojih raziskav objavljali javno, ter s tem omogočili ostalim rastlinsko-orientiranim podjetjim lažji prodor na trg, s tem pa bolj trajnostno prehrano za cel svet.

Vir: https://www.businessinsider.com.au, http://www.onegreenplanet.org/

Prevod: Veganactive 

 

Anita Kranjc: “Če bom obtožena, bom šla v zapor in plačala globo.”

V prihodnjih mesecih bo sodni epilog dobil postopek zoper kandsko aktivistko za pravice živali Anito Kranjc, ki se je leta 2015 znašla na sodni klopi, ker je v vročem poletnem dnevu dehidriranim prašičem na poti v klavnico dala za pit vodo iz plastenke. Zgodbo smo spremljali TUKAJ.

Obtožena je poškodovanja tuje stvari (vandalizma), zaradi tega dejanja pa ji grozi večletna zaporna kazen in globa v višini 3.500 eur.  Obramba je v zaključnih besedah na sodišču rekla, da je Anita Krajnc, ki je prašičem dala vodo, delovala ‘v javno dobro’.

Anita pa se je izrekla za nedolžno ter ob tem priznala, da jim je dala vodo. 

anita kranjc dve

Anita Krajnc, na fotografiji iz leta 2012. (CARLOS OSORIO / ORONTO STAR FILE PHOTO)

Na obravnavi v zaključnem govoru, je obrambni odvetnik Gary Grill dejal, da je zagrešila dejanje prijaznosti.

Njeno dejanje je primerjal z dejanji ljudi, ki so za čas holokavsta Judom, ki so jih transportirali, dajali vodo ter z izkušnjami zgodovinskih borcev za pravice, kot so Gandhi, Nelson Mandela in Susan B. Anthony.

Grill je med drugim tudi rekel, da čeprav prašiči po zakonu niso obravnavani kot ljudje, so vseeno sposobni trpeti tako kot mi. 

Po zaslišanju je Krajnc povedala, da je počaščena, ker jo je primerjal s tako velikimi osebnostmi in da je to bitka njenega življenja ter da bo vse svoje življenje posvetila borbi za pravice živali, vse dokler ne bodo z nami enakovredne. 

Tožilec je še vedno trdil, da gre za poškodovanje tuje stvari.

Sodnik David Harris pa je rekel, da ni dokazov, da je bila tekočina karkoli drugega kot voda in je večkrat vprašal, če se šteje kot motenje, če ni škodovala prašičem, ki so bili vseeno transportirani v klavnico. Kot je še rekel, domneven prestopek ne vznemirja niti voznika niti lastnika in ju ne spravlja v negotovost.

Obravnava in zaključni govori so privabili veliko njenih podpornikov, nekateri so bili tudi pred sodiščem in pred klavnico. Sodna dvorana pa je bila tako polna, da so ljudje sedeli tudi na tleh.

Grill je še dejal, da prašičem ni povzročila nobene poškodbe in zato tudi ni zagrešila nobenega zločina.

Končna obravnava naj bi bila 4. maja 2017. Anita Krajnc je po obravnavi povedala, da ji je v primeru, da bo obtožena vseeno, če bo morala v zapor ali plačati globo.

Kot so zapisali v Torontu Pig Save, katerega ustanoviteljica je Anita Kranjc, se je celoten sodni proces razvil v zgodbo, ki postavlja krutost živinorejske panoge v vidno polje. Skozi proces sta zagovornika (oba vegana) Gary Grill in James Silver ves čas o prašičih govorila kot o osebah – bitjih z občutji, strahovi in jih nikoli nista imenovala “stvari” ali živina kot so to sicer uveljavljeni termini, ki nas oddaljujejo od živali. 

Živinorejci na sojenju so se terminologiji smejali. Zagovornika pa sta posmeh pospremila z besedami, da zgodovina podobne posmehe že pozna, saj pred manj kot stoletjem tudi ženske pravno niso bile obravnavane enakovredno in imele pravic.  

anita kranjc - ena

 

anita kranjc in pujsa

Povzeto po The star, Toronto Pig save

Intervju z Anito Kranjc – TUKAJ in TUKAJ

Prevod: Klara Čuden

Prašiče so znanstveniki uvrstili med prvih pet najinteligentnejših živih bitij na zemlji (takoj za človekom, človeku podobnim opicam, sloni, delfini). So izjemno empatične živali, ki so sposobne doživljati ne le svojo stisko, temveč tudi stisko drugega. Spadajo med ene najbolj zlorabljenih živali na vseh področjih, tudi onkraj prehrane. Več TUKAJ. 

 

 

 

 

Moja pot od živinorejke do proizvajalke veganskega sira

Susana Romatz v svoji zgodbi My Journey from ‘Humane’ Dairy Farmer to Vegan Cheese Maker  pripoveduje kako je bilo njeno življenje polno kontrastov in včasih tudi nasprotij.

pot do proizvajalca veganskega sira

Ribarjenje z mojo sestro. Žal mi je, mala ribica. RIP.

 

»Že kot otroku mi je bila všeč ideja samozadostnosti in samooskrbe.

Spomijam se, kako sva z najboljšo prijateljico Kristo naredili palačinke iz želoda. Z opeko sva zdrobili želode in dodali vodo; bile so slastne!  Hecam se, bile so grozne, kot da bi jedel grenak pesek.

Kot otrok sem bila ljubosumna na svojega bratranca, ki je lovil ribe in druge živali. In tako sem, veliko let kasneje, ko sem videla oglas, da na kmetiji, ki slovi po “humani” reji koz za mleko v Oregonu, iščejo pomoč, zagrabila za priložnost, da sem se lahko preizkusila v vlogi podeželskega dekleta.

Ob tem naj omenim, da sem deset let pred tem poskušala postati veganka. Delala sem v PetSmart in se tam zaljubila v Pinkie, drobčkanega črno-belega mladička z modrimi očmi ter jo posvojila. Ampak na žalost je živela samo dve leti, saj njena ledvica niso bila pravilno razvita in ko je postajala večja in dopolnila 36 kilogramov, so ji le-ta začela odpovedovati. V teh dveh letih sem spoznala kaj pomeni imeti rad psa. Ko je umrla sem bila zlomljena.

pot do proizvajalca veganskega sira dve

Zakaj enega imeti rad, drugega pa jesti?

Po tem nisem mogla več jesti živali.

Nisem več videla razlike med mojo drago psičko in živalmi na svojem krožniku. Začela sem gledati posnetke o dobrobiti živali in svoj denar donirala aktivističnim skupinam. Skušala sem postati veganka, ampak mi zaradi nešteto razlogov ni uspelo, predvsem zaradi moje volje in pomankanja poučenosti. Vrsto let sem bila vegetarijanka. 

Ko pa sem se preselila v Oregon, sem v povezavi z mesnimi in mlečnimi proizvodi večkrat slišala izraz humana reja in to je vzbudilo mojo pozornost. V Michiganu, nihče ni govoril o humano vzrejenih živalih, ker niso veliko razmišljali o mesu kot o živalih – bilo je samo meso, ki je mišljeno za jesti. Kako je prišlo do mesa so le redki vedeli in še bolj redkim je bilo mar. V Oregonu se je zdelo, da se je več ljudi zavedalo kaj se zgodi v komercialni mesni industriji in vedeli so, da je to narobe. 

Zavedena zaradi vabljivega izraza humano zaklano meso, sedaj v tej oznaki vidim tisto veliko ironijo te zarote. Ponudniki se morajo bolje potruditi, da ljudi, ki se zavedajo resnice, naredijo manj čutne. Potrošniki, ki razumejo krivico zakola, ampak izberejo, da plačujejo zanj, se morajo bolj potruditi, da se oddaljijo od resničnosti njihovih izbir. Ironija je, da so ljudje, ki plačujejo več za `sočutno pridelane´ živalske proizvode, v bistvu bolj vpleteni v nasilje in prezgodnjo smrt živih bitij, kot pa tisti, ki jim nikoli ni prišlo na misel, da so bili nekoč njihovi burgerji čutni posamezniki, ki so želeli živeti.

pot do proizvajalca veganskega sira tri

Susana z rešeno kravo v zatočišču (sanctuary).

In tako sem tudi sama v Oregonu začela kupovati laž, in sicer, da nekdo lahko humano ubije žival, da si poteši svoje preference. V meni se je kresalo nasprotje – po eni strani nisem želela škodovati nobenemu živemu bitju (še majhnim utopljenim žuželkam v lužah), in na drugi strani lakota po hrani iz mojega otroštva in želja po podeželskem življenju.

Seveda, tih glas sočutja je pogosto težje slišati. Vzela sem službo na kmetiji s kozami. Tam sem prvič jedla svoj `humano ubit´ burger. Začela sem kupovati organska piščančja prsa in zrezke. Plačevati sem začela več za `certificirano humano´slanino. 

Neverjetno je kaj vse lahko blokiramo, če si res želimo. Jaz, ki sem pred desetimi leti jokala, ko sem gledala posnetke pod krinko, kako ravnajo z živalmi za zakol – kako jih tepejo do krvi, brcajo, zabadajo, udarjajo, ubijejo z elektošokom, prerežejo vratove – sem sedaj delala na kmetiji, ki je proizvajala mleko, kjer so bile drobceni novorojeni kozlički odvzeti materam takoj po rojstvu, njihovi joki stiske pa prezrti. Kozlički so bili v ločenem prostoru, oropane mame koze pa bi jih žalostno klicale, oni pa bi se jim javljali nazaj.

48901219 - baby goat with mother

Mama koza in kozliček

O tem nisem veliko razmišljala. Nisem mogla aktivno blokirati šibkega glasu in hkrati razmišljati o situaciji. Ampak občasno je skozi moj zid prodrlo zavedanje, kaj v bistvu delamo.  Vedela sem, da so kozam na kmetiji, kjer sem delala, odstranili rogove zaradi naše varnosti. Samo enkrat sem videla kako se to dela. Kozličke so ujeli in jih držali. Njihove rogove so zažgali z rdečo, vročo palico oni pa so kričali in brcali in poskušali pobegniti. Ko so bili izpuščeni, so zbegani in v bolečini se opotekali in močno otresali z glavo. Nekateri niso nikoli več dovolili, da bi se jim oseba približala, vsaj ne brez da bi bili pod močnim stresom.

pot do proizvajalca veganskega sira pet

Kozliček, ki mu z vročo palico žgejo rogove.

Spet drugič, sem prišla delat in ugotovila, da so eno od mojih najljubših koz ustrelili, ker je imela ognojek in mastitis. Možnost je bila, da je bil ognojek nalezljiv in ni proizvajala dobro. Trudila sem se, da nisem razmišljala kako zabavna, igriva koza je bila, ki me je vsakič nasmejala in da nikakor ni dosegla svoje življenjske dobe, ko je umrla. Govorila sem si, da je imela vsaj za čas svojega življenja lepo življenje. To je “samo del tega kar se zgodi,” ko imaš veliko čredo, tudi na srečni kmetiji koz. Enkrat je breja koza, ki je bila krepko čez rok, ležala na boku z zaprtimi očmi. Sprva sem mislila, da spi, ampak sem kmalu ugotovila, da je nekaj narobe. Stekla sem v hišo po ljudi, ki so vedeli kaj delajo. Koza je bila mrtva. Z britvico so jo razparali in ven so se razlili trije bledi kozlički. Dali so jim injekcijo epinephrina (adrenalin). Do gležnjev sem imela črevesje, za parklje sem držala drobcenega kozlička z glavo navzdol in ga nihala naprej in nazaj, da bi odstranila sluz iz nosu. Bil je kot dolga sluzasta nogavica, in v roki sem čutila njegovo spodbujeno srce, ki je hitro bilo. Vsi so umrli. Ženska se je jokala in zmajevala z glavo ter tarnala “Oh, moja najbojša mlekarica. Moja nagrajena samica.”

Želim si, da bi lahko rekla, da je bil to ta trenutek, ki me je spodbudil, da sem ponovno probala z veganstvom, ampak ni bil. Spet je bil pes. Tokrat je bil Dingo, rešena čivava.

On je eden od tistih živali, ki ti s svojo prikupnostjo zlomijo srce. Laja na pismonošo, lula po tleh in grize nogavice. Ampak moja partnerica se je zaljubila vanj in nato sem sledila še jaz, bolj počasi, ampak zagotovo. Nekega dne mi je pisala iz službe in rekla `Morala bom postati veganka. Ne morem več jesti živali ali živalskih proizvodov.´Zid, ki sem ga zgradila je bil očitno zelo krhek, saj je bilo to vse, kar je bilo potrebno. Ta dan sva obe postali veganki in zakorakali na novo pot. 

 

pot do proizajalca veganskega sira sest

Dingo.

Težko sem se odrekla siru. Z njim sem bila zasvojena, vsak teden sem zmazala okrog 2 kilograma chedarja. preizkusila sem kar nekaj veganskih sirov in so bili dobri, ampak sem se odločila, da želim poskusiti različne recepte s preprostimi sestavinami in postopki.

Vsekakor je bila velika prednost, da sem živela v Oregonu, zaradi čudovitih lešnikov, ki rastejo v vsakem dvorišču in ulici. Siri, ki so nastali, so bili tako okusni, da smo se odločili, da povečamo proizvodnjo in jih začnemo prodajati. Všeč nam je bil latinski izraz za lešnik, Avellana, in tako se je rodila Avellana Creamery.

pot do proizvajalca veganskega sira sedem

Susana Romatz za  Avellana Creamery dela veganski sir iz lešnikov.

vegaski sir iz lešnikov

Avellana Creamery

veganske jedi

Avellana Creamery

Nova ironija je, da ne molzem več koz, ampak molzem lešnike. Imamo stroj, ki melje lešnike in vodo v mleko in drug stroj, ki ločuje zmes od tekočine. Sama pa naredim zadnjo filtracijo skozi vrečko za precejanje in včasih me prešine misel o fizični podobnosti med stiskanjem mleka z vimen koze in stiskanje lešnikovega mleka skozi cunjo vrečke za precejanje. Včasih se zalotim, kako moje roke pogosto uporabljajo celo enake gibe, da skozi izvabim mleko.

Ko sem bila stara 10 ali 11 let, so teta in njena družina investirali v stroje za molzenje krav. Nek večer smo šli pogledat. Spomnim se kako se je svetil krom tistega stroja. Privlekli so eno kravo in jo nataknili na tiste cevi in prižgali stroj. Bila je dokaj mirna, ampak spomnim se, da sem bila zaradi njene situacije žalostna. Zdelo se mi je narobe, da mora iti tam gor in dati svoje mleko. Čeprav v tistem trenutku ni bila videti poškodovana, me je globoko razžalostilo. Povezave z mlekom v mojih kosmičih še dolgo nisem naredila.

Kuhinja in stroji Avellana Creamery so čisti in njihov krom se prav tako sveti, ampak občutek je tako zelo drugačen. Lešniki uspevajo zaradi človeške skrbi. Njihove sorte se množijo in postajajo močnejši, bolj odporni, saj znanost in izkušnje odkrivajo nove in boljše načine za množenje dreves. Uporabljamo samo organske in lokalno vzgojene lešnike, kar tudi zagotavlja skrb za delavce in okolje.

pot do proizvajalca veganskega sira osem

Nasad, lešnikov v Oregonu. Photo by Darcy Kirk.

V naši kulturi smo razvili navado, da se obrnemo stran od stvari, ki nas bolijo oziroma nas prizadenejo. Ugotavljam, da če se obrnemo stran, to ne izboljša ničesar. Če se soočimo s stvarjo, ki nam ni všeč in nam je stresna, dobimo priložnost, da spremenimo to kar boli v nekaj lepega. Ni mi več težko brez mlečnih proizvodov in mesa. Težko pa mi je gledati ljudi, ki so obtičali v svojih prepričanjih, kjer so njihove vsakdanje odločitve bistveno in silno v nasprotju z njihovimi temeljnimi vrednotami. Lahko in morali bi delati bolje.«

Prevod in priredba: Klara Č. , Ksenija V. K. 

 

 

Na območju Bruslja prepovedali proizvodnjo ” foie gras”

Čeprav se Belgija uvršča na zemljevid tistih petih držav, ki še proizvajajo “foie gras”  (poleg Francije, Španije, Bolgarije in Madžarske), pa so v Bruslju na svojem območju prepovedali proizvodnjo le teh in proces označili za oblika mučenja.

“Foie gras” so gosja ali račja jetra, ki so zaradi prisilnega hranjenja gosi oz. rac tudi desetkrat večja od velikosti naravnih jeter.

Takšno velikost jeter industrija doseže tako, da gosi oz. raci v požiralnik vtaknejo cev, skozi katero jo prisilno hranijo s koruzo; organ je napihnjen skoraj do razpočenja.

S prepovedju želi na simboličen način bruseljska vlada vplivati na ostala belgijska mesta, da bi le ta sledila.  

foie gras sest

 

Postopek je brez dvoma vreden vsakršnega obsojanja in prepričani smo, da ga ni okusa, ki bi bil vreden takšnega trpljenja živali. Treba pa se je zavedati, da je edini pravi način, da živalim vrnemo, kar jim skozi številne procese zlorab na ta ali oni način odvzemamo, da prenehamo uporabljati in zlorabljati njihova telesa za naše potrebe. Postaviti zakone, ki bodo ščitila njihova življenja in položaj, ne zgolj posamične oblike krutosti. 

mama racka

Vir: VEGNEWS 

Prevod in priredba: Klara Č. in Ksenija V. Kutlačić

Tek za svobodo in življenje

V torek so bili prebivalci New Yorka znova priča eni od mnogih zgodb, v kateri je iz klavnice pobegnil mlad bik in začel svoj tek za življenje. Po poročanju medijev je bil tako prestrašen in v stiski, da je bežal pred avtomobili in ljudmi ter ni prenehal teči kljub ogromnim dozam pomirjeval, ki jih je dobil. Osebje iz zatočišča Skylands Animal Sanctuary je ponudilo dom, a je njegovo telo podleglo številnim sredstvom za umirjanje, ki jih je ustrelila policija.  

tek za svobodo

bikec

pobegli bik iz klavnice new your

pobegli bik jamajka - Copy

Živali nam ne dajo svojih življenj, kot radi rečemo. Zanje se borijo do zadnjega. Kot bi se mi, če bi bili na njihovem mestu.

 “Animals do not ‘give’ their life to us, as the sugar-coated lie would have it. No, we *take* their lives. They struggle and fight to the last breath, just as we would do if we were in their place.” ~ John Robbins.

 

Prijateljstvo med dečkom in racmanom

The Dodo  je objavil malce nenavadno, vsekakor pa čudovito zgodbo o prijateljstvu med račko, natančneje racmanom Bee in majhnim dečkom po imenu Tyler.

Skupaj odraščata iz plenic (nosita jih oba!), Bee je pa tudi izjemno zaščitniški v odnosu do dečka. 

Bee je prav tako lojalen, zvest kot katerikoli pes ali maček. In verjetno ni težko uganiti, katero besedo je ena in pol letni deček najprej izgovoril. 

the dodo in otrok sedem

the dodo in otrok osem

the dodo in otrok dve

the dodo in otrok pet

the dodo in otrok stiri

the dodo in otrok tri

 

Zgodba je le še ena v nizu dokazov, da smo ljudje tisti, ki živali delimo. Na tiste, s katerimi smo pripravljeni stkati vezi in sobivati z njimi kot sopotniki in tiste, ki jih odrivamo daleč stran od naših oči in src. Živali se v svojem konceptu življenja med seboj ne razlikujejo.  Na tisoče racmanov na drugem koncu mesta živi v popolnoma drugačnih okoliščinah brez da bi iz kletk kdaj videle sonce. 

 

Tesno prijateljstvo med deklico in teličko Molly

Lacey Gray in njen mož, ki z 2 letno hčerko živita v Memphisu, si v življenju nista predstavljala, da bosta v svoj dom in srce sprejela majhno teličko, ki ji je umrla mama. Izkazalo se je, da je Molly povsem spremenila njihov svet, še zlasti pa svet hčerke Kinley, ki se s svojo živalsko prijateljico stkala tesno prijateljstvo. 

prijateljstvo med kravo in deklico

Zgodba se je začela, ko je k Lacey, ki dela kot fotografinja, prišla stranka, ki je naročila fotografije, ki vključujejo kravo. Lacey je poklicala moževega strica, ki ima krave in ga prosila, ali si lahko eno od krav izposodi. Ko ji je kmet povedal, da to ne gre kar tako in da bo kravja mama precej razburjena, če bo odpeljala eno od teličk, se je odločila, da potem pač ne bo posnela fotografije.

Že naslednji dan pa se je zgodila tragedija, z njo pa se je začela zgodba nenavadnega prijateljstva. Poklical je stric in povedal, da se je ena njegovih krav smrtno poškodovala in ne bo preživela. Prav tako je v življenjski nevarnosti telička, ki ji brez posebne nege ne bo uspelo. Vprašal jo je, če bi lahko skrbeli zanjo. Privolili so. 

 

tesno prijateljstvo dve

 

Ko je Molly prispela, je bila kot vse telice drobna in majhna, zato so jo čez njeno prvo noč vzeli k sebi v hišo, da ne bi bila prestrašena. Kinley je v njej prepoznala sestro.

tesno prijateljstvo stiri

Navdušenje pa je postalo obojestransko. Ko so Molly namestili v varen prostor zunaj, je deklica ves čas s stekleničko skrbela za poln želodček male teličke.  Molly pa ji je ves čas dajala “poljubčke” in jo lizala po ušesih, nosku

telicka in deklica prijateljstvo

Ko bo Molly odrasla bodo presodili, ali bo odšla nazaj k stricu k čredi ali bo srečnejša z njimi. Vsekakor pa ji bodo stali ob strani, dokler jih bo potrebovala. In nazadnje je bila Molly tudi del fotografiranja. Vendar tokrat kot njihov družinski član. 

prijateljstvo deklica in krava

Vir: https://www.thedodo.com/girl-befriends-orphaned-cow-2212493019.html

Krave so izjemne živali. Sklepajo medsebojna doživljenjska prijateljstva. V čredi imajo tako tiste, s katerimi se rade družijo, kot tiste, s katerimi se ne marajo. Njihova življenjska doba je 20 in tudi več let. Žal pa ljudje v tej mogočni živali v večini primerov ne prepoznavamo bitja s svojim značajem, osebnostjo, temveč so krave v večjem delu sveta množično zlorabljene za meso in mleko. Več: https://www.zavod-koki.org/krave-dejstva-in-zlorabe/

Grozljivi posnetki s farm v pomoč prepovedi reje kuncev v kletkah

Člani odbora evropskega parlamenta za kmetijstvo so včeraj (sreda 25.1.) glasovali v prid poročilu, ki bi lahko vodilo do prepovedi reje kuncev v kletkah. Večina kuncev namreč živi v kletkah, ki so zelo sorodne tistim za kokoši nesnice. 

kletka za kunce

Kletka za kunce

reja kuncev kletke

http://www.animalequality.net/

kletke za kunce pet

Letno je v članicah Evropske unije vzgojenih več kot 320 milijonov kuncev. Kot so potrdili v Animal Equality , ko so opravili preiskave na največjih trgih s kunčjim mesom (Španiji, Italiji, Franciji). Več kot 99% jih živi v grozljivih razmerah. Prosimo poglejte posnetek. 

Umazane, žičnate kletke so daleč od tega, da bi zadovoljle osnovne potrebe teh tihih, tako močno izkoriščanih živali na vseh področjih. 

Kot vedno, pa bomo zapisali tudi tukaj. Zakoni, ki bodo zares ščitili življenja živali, njihovo dostojanstvo, so lahko samo zakoni, ki živalim priznavajo njihove pravice. Večje ali manjše kletke so izboljšava življenjskih pogojev. Vendar živalim še zmeraj jemljemo večino tistega, kar jim pripada po naravi. Da bomo lahko ustvarili zakone, ki opravljajo zares svojo funkcijo, pa moramo najprej poskrbeti, da živalim vrnemo mesto, ki jim pripada. 

 

Ruski gasilci iz gorečega hleva rešili pujske

V petek je gasilcem v Rusiji iz gorečega hleva uspelo rešiti okoli 150 pujskov. Po spletu je zaokrožil tudi ganljiv posnetek reševalne akcije pogumnih gasilcev, ki so pujske priganjali na varno in stran od ognja. 

ruski gasilci resili pujseke iz hleva pet

ruski gasilci resili pujske iz hleva ena

ruski gasilci resili pujske iz hleva tri

ruski gasilci resili pujske iz hleva 150 sest

ruski gasilci resili pujske iz hleva dve

 

V razmislek.  
Pogumni gasilci so jih lahko rešili pred požarom.
Nikogar pa ne bo ob njih nekaj mesecev pozneje, ko jim bo pretila človeška roka.
Nadvse zanimivo je, kako z veliko predanostjo ljudje pomagamo živalim v stiski.

Marsikdo med nami bi v podobni situaciji ravnal točno tako. Nezavedno pa sodeloval v procesih, zaradi katerih pravzaprav te iste živali vse življenje preživijo v ujetništvu.

Vir: http://www.dailymail.co.uk/news/article-4141784/Lucky-piglets-rescued-barn-fire-firefighters.html

V francoskih klavnicah uzakonili videonadzor

V Franciji je bil 12. januarja sprejet zakon, ki vse francoske klavnice zakonsko obvezuje, da do leta 2018 namestijo video nadzor v vse svoje prostore. Povod za sprejetje zakona je bilo zgroženje prebivalstva nad krutostjo, ki se izvaja nad živalmi.
Eno izmed takih dejanj je bilo tudi ugaševanje cigaret na prašičih, ki so ga posneli v organizaciji Animal Aid
 
 
Posamezniku, pri katerem bo ugotovljeno izvajanje krutih dejanj nad živalmi, grozi zaporna kazen do enega leta.
Za podobne ukrepe so borijo tudi v Združenem Kraljestvu, kjer je organizacija za zaščito živali Animal Aid ugotovila kruto in protizakonito ravnanje v 9 od 10 preiskovanih klavnicah. Več fotografij TUKAJ.
Z uvedbo video nadzora v klavnicah se strinjajo tudi Britansko Veterinarsko Združenje, kot tudi več kot 200 drugih organizacij.
Vir: http://www.animalaid.org.uk/h/n/NEWS/news_slaughter//3565//
 
V razmislek. Ali ni vsako dejanje, pri katerem vzamemo življenje nekomu, ki želi živeti, kruto in nemoralno? 
Prakse izživljanja nad živalmi kot smo jih videli na zgornjem posnetku, so vredne največjega obsojanja.
Vendar – ali ni mar izboljševanje zakonov, ki vodijo v smer boljših pogojev reje, v smeri “humanega zakola” tukaj zgolj zato, da ljudje z manj slabe vesti uživamo produkte živali? 

Pred časom so slovenski novinarji za oddajo Epilog posneli obširen prispevek v klavnicah, kjer vse poteka po pravilih. Je res to tisto, kar brez slabe vesti podpremo? Koliko od nas si je prispevek pogledalo? Del posnetka najdete TUKAJ. 
klavnice brez cenzure 24 ur

http://www.24ur.com/novice/slovenija/klavnice-brez-cenzure.html

Če hočemo zakone, ki so zares v službi živali, jim moramo priznali njihove pravice.  
Kot je pravica svobodno raztegniti krila ali riti po zemlji. Predvsem pa živeti! 
krava in človek

http://woodstocksanctuary.org/

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Prevod in priredba: VEGANACTIVE
veganactive