Nemčija: Več kot 600 pujskov umrlo ukleščenih v prevrnjen tovornjak

Nesreča na avtocesti v Nemčiji – 
več kot 600 malih pujskov umrlo ukleščenih v prevrnjen tovornjak

Konec marca se je na avtocesti v Nemčiji prevrnil 40 tonski tovornjak s 700 majhnimi pujski, ki so bili na poti v klavnico. Vec kot 600 jih je umrlo in se v smrtnem strahu zadušilo v paniki, stisnjeni med pločevino. Po poročanju casnika so se gasilci več kot dve uri trudili odpreti vrata na tovornjaku in preko mrtvih trupelskušali rešiti preživele. Teh je bilo na koncu 92. Zaradi soka, ki so ga prestali, male pujske niso odpeljali do klavnice, ampak vrnili na farmo za nekaj casa. 
Veste, tako zelo, zelo majhni so. 
Zaradi nas so na tovornjakih. 
Namesto da bi ziveli svoje eno in edino zivljenje. Ne bi smelo biti tako. 
Vsak trenutek je nova priložnost za nas, da to prepoznamo. Hvala vsem, ki prepoznate.

Pa vendar – svoboda je vredna največ!

Pred dnevi je svet obkrožila novica o kravi s Poljske, ki je ušla klavnici – pobegnila tovornjaku, prebila železno ogrado, žal tudi nekomu zlomila roko in nato odplavala do otoka, kjer se je rešila.

Kravo so najprej vseeno želeli ubiti, dokler se za pogumno kravo ni zavzel lokalni politik in obljubil, da bo naredil vse, da bo živela na svobodi.

Vendar se zgodba ni končala srečno.

Po poročanju medijev je kravi v četrtek zaradi stresa ob ponovnem lovljenju in natovarjanju na tovorjak, odpovedalo srce.

Za svobodo se je borila do konca.

Nenazadnje je vredna več kot še tako lepo življenje v ujetništvu. 

 

Poljska: Pobegla telica zaživela s čredo bizonov

POLJSKA

Telica pobegnila s farme, se pridužila čredi bizonov in nam pokazala, kam spada 

Zgodba prihaja iz Poljske, kjer je lansko jesen iz farme ušla telica ter se novembra priružila čredi kakih petdesetih bizonov, s katero po poročanju številnih medijev zdaj potuje in sobiva že več kot tri mesece. 
Kljub temu, da si je uspešno priborila svobodo, pa na žalost verjetno le ta ne bo trajala dolgo, saj biologi pozivajo, da se jo odlovi preden spolno dozori. Menijo, da bi parjenje z bizoni kontiminiralo divjo populacijo, opozarjajo pa tudi na vprašanje, če križani mladiči ne bi bili preogromni in bi ob rojstvu povzročili smrt mlade krave. 
Držimo pesti, da se zanjo izteče tako kot je najbolje. Svoboda je neprecenljiva.

 

Zagreb: Živalim v podporo več sto ljudi

Na Hrvaškem so skupaj stopile različne organizacije, skupine, posameziki, ki delujejo na področju zaščite in pravic živali in ob mednarodnem dnevu pravic živali, 9. decembru, pripravile t.i. Marš za životinje. 

Udeležilo se ga je več sto ljudi, ki so z zgovornimi transparenti ozaveščali o položaju živali med nami in nas opominjale na krivice, ki jih počnemo živalim med nami. 

Veseli smo, da je shod uspel in se morda dotaknil kakšnega srca. 

Foto: Prijatelji životinja, Udruga Pobjede, Veganthugz – Dragan Surlan, Vir: Prijatelji životinja 

 

Tudi krava je mama

Po spletu je te dni zaokrožil posnetek, kjer krava neutrudno sledi vozilu s prikolico, na kateri sta njena telička. 
Ni vazno, ali se bosta vrnila ali sta bila pa pravkar prodana in ju ne bo nikoli vec videla. 
Ampak dejstvo, kako močna je vez med živalmi, kadar gre za njihove družine in skupnosti.

Tudi mi bi tekli za vozom z otroki.


In kadar življenja živali prilagajmo svojim in ne njihovim potrebam, vedno in neizbežno razdiramo tudi njihove druzine. 
Pa se tega niti zavedamo ne…

Gasilcem postregli s pujski, rešenimi iz požara

Požrtvovalni gasilci so v februarju na pomoč priskočili pri gašenju požara na neki kmetiji v angleški pokrajini Wiltshire in iz požara poleg sena rešili življenja tudi 18im pujskom in njihovi mami. Kmet se jim je nekaj mesecev pozneje zahvalil. 
Ampak ne tako, da bi jim pokazal, kako živali, ki so jim rešili življenja, živijo po njihovi zaslugi in so srečne.

Temveč z živalmi, temi istimi, zmletimi v klobase. 
Se kdaj vprašamo, v kakšnem razklanem odnosu do vsega okoli nas živimo!?! Pa si tega ne priznamo, nočemo vedeti in obsojamo vse okoli sebe, ki se jim to ne zdi prav..

 

Po poročanju medijev, so gasilci pohvalili klobase. Farmer je še dodal, da prašičev ne moreš imeti kot ljubljenčkov.

 

Razlik ni. Ni živali, ki bi bile ustvarjene za jest. In živali za ljubljenčke. In živali za nekaj tretjega. Razlike ustvarjamo mi! In v večini primerov vse življenje preživimo zaverovani v nekaj, kar bolj zmotno ne bi moglo biti.  

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Pripravila: Ksenija V. Kutlačić 

Vsaka žival je Okja

Na Netflixu je odslej na voljo prelepa pripoved Okja. 

Zgodba režiserja Joon – ho Bong govori o korejski deklici Miji, ki v neokrnjeni naravi vzgaja ogromnega pujska Okjo, ki naj bi bil nekakšen orjaški superpujs, ki naj bi jih kot eno od mutacij narave odkrili na neki kmetiji v Čilu. V ozadju pa se razkrije, da gre za dobro načrtovan projekt velike multinacionalne korporacije, ki namensko vzreja te živali za svoje namene.

Okja je šest tonski nežen velikan, s svojim karakterjem, poln radosti, veselja, zaupanja. Deklica ga na vsak način želi ubranit pred tem, kar ga čaka. Pred tem, zaradi česar je bil vzrejen. Pred klavnico.  


Kljub temu, da gre v osnovi za fantazijsko pripoved, pa je pravzaprav posnetek resničnih dejstev iz življenja živali, ki jih določamo za “rejne živali”.

Sleherna od njih pride na svet z isto mero radosti, razigranosti, veselja kot Okja.

Nevedoč, da smo jim ljudje določili neko drugo vlogo. In da vseh teh, po naravi danih lastnosti ne bodo mogli nikoli izživeti. Kadar v njih prepoznamo živalske osebe, katerih življenje je dragoceno zanje same, se med nami in njimi dejansko spletejo prav takšne vezi. Vezi prijateljstva. Ki jih čuvamo z vsem, kar imamo. 

 

Ksenija in Odi

Pripoved je še kako resnična. Iz njihovih teles, iz teles rejnih živali, s selekcijsko vzrejo dejansko ustvarjamo bitja, ki v kratkem času pridobijo ogromno telesne mase, znesejo nenaravno količino jajc in proizvedejo enormne količine mleka. 

Belgian blue – genetsko spremenjen bik z ogromnimi mišicami, in mesom

S selekcijsko vzrejo ustvarjamo ujetnike lastnih teles, saj njihova telesa, zreducirana na kos mesa, še zdaleč niso v korist zdravju in dolgemu življenju živali, ki proč od naših oči živijo življenja, ki jih ne bi privoščili nikomur. 

 

Tako ima fantazijka pripoved Okja vse paralele že v realnem svetu in pred nas postavi ključna vprašanja. Med drugim pa neizpodbitno dejstvo. Četudi smo mi tisti, ki ustvarimo živali kot je Okja, to ne spremeni dejstva, da imamo vedno, kadar posegamo v telesa čutečih bitij, pred seboj nekoga, ki se zaveda svojega obstoja, je občutljiv na bolečino, strah, veselje, gradi medsebojne odnose zunaj in znotraj svoje vrste in ima zanj njegovo življenje smisel. Kot nam naše. 

Film je na festivalu v Cannesu požel stoječe ovacije, pozitivne kritike pa se vrstijo povsod drugod.

Vsaka žival je “Okja”.

Prosim imejte to v mislih, ko vas bo nasmejal, jezil in ganil do solz. Med nami živijo, pa jih ne opazimo. In ne naredimo ničesar, da bi jih zaščitili. 

Pripravila: Ksenija V. Kutlačić

Zakaj morajo biti živali žrtve poniževanj ljudi?

Pred nekaj dnevi (konec maja) so se v Nemčiji na zemljišču mošeje pojavile prašičje glave. Kot poročajo mediji so neznani storilci v tla zapičili devet kolov, dolgih okoli 1,5 metra in nanje nataknili ostanke prašičjega trupla.

https://twitter.com/sulemannmalik

Sporočilo ljudem naj bi bilo jasno. Nestrinjanje in poniževanje muslimanov. Ker muslimani ne jedo prašičev in jih smatrajo za nečiste živali. Sulejman Malik, predstavnik muslimanske skupnosti Ahmadija v nemškem Erfurtu. ki je vse poslikal in objavil na Twitterju, je obvestil policijo, ki je sprožila preiskavo, dejanje pa je bilo označeno za ksenofobno.

Seveda ne gre za osamljen primer.

Prašičje glave so se na gradbišču ljubljanske džamije znašle tudi pri nas – lani. 

Foto: islamska skupnost/rtvslo

Tudi takrat so dejanje preiskali policisti in ga označili kot kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti, mediji pa povzeli, da je “Spoštovanje posameznika je ključno vezivo družbe”

Ob vseh kritikah na takšno ravnanje, ki nas upravičeno morajo voditi do ključnega vprašanja – kaj s tem sploh sporočamo o evopski kulturi, pa nihče ni niti opazil živali. 

Nič krivih čutečih posameznikov, ki so tudi v tem primeru znova zlorabljene in prepoznane  kot orodje v rokah človeške manipulacije in mesebojnih obračunavanj. Namesto, da bi živali ščitili, jih zlorabljamo kjerkoli in kadarkoli.  

” Prašiči niso ne kristjani, ne muslimani, računajo pa na človeka, da jih bo ščitil. Živali nimajo nobere vere, razen verovanja v našo dobroto. ” (dr. Katerina Vidner Ferkov, Zdravo Slovenija)

Pripravila: Ksenija V. Kutlačič

 

 

Pripomočki za manj mobilne ptice

Kadar živali obravnavamo kot moralno enakovredne posameznike, jim pomagamo in svoje znanje in energijo usmerjamo v iskanje rešitev zanje, kadar imajo zdravstvene težave. In teh je v kategoriji živali, ki jih določamo za rejne živali, žal ogromno, saj so njihova telesa zaradi selektivne vzreje vse prej kot funkcionalna za dolgo in zdravo življenje.
Tako so se v Chicken therapy chairs osredotočili na izdelavo posebnih mobilnih konstrukcij za kokoši, purane, ki imajo težave pri hoji.

Ker svet pripada vsem…

FOTO: Chickentherapychairs

FOTO: Chickentherapychairs

FOTO: Chickentherapychairs

FOTO: Chickentherapychairs

FOTO: Chickentherapychairs

FOTO: Chickentherapychairs

FOTO: Chickentherapychairs

 

Anita spoznana za nedolžno!

Sodišče odločilo, da kanadska aktivistka in borka za pravice živali Anita Krajnc, ki se je leta 2015 znašla na zatožni klopi, ko je žejnim pujsom na poti v klavnico dala za pit vodo, NI KRIVA. 

Anita je bila obtožena  poškodovanja tuje stvari (vandalizma), zaradi tega dejanja pa ji je grozila večletna zaporna kazen in globa v višini 3.500 eur.  Anita je v času sojenja večkrat poudarila, da prizna, da je ubogim živalim dala vodo, a se ob tem izrekla za nedolžno. Kako je sočutje lahko zločin? 

Ves čas trajanja procesa je Anita govorila o prašičih kot osebah, čutečih bitjih z občutji, in nikoli uporabljala terminov kot so “živina” ali “stvari”, ki nas oddaljujejo od živali kot čutečih bitij. Živinorejci na sojenju so se terminologiji smejali. Zagovornika pa sta posmeh pospremila z besedami, da zgodovina podobne posmehe že pozna, saj pred manj kot stoletjem tudi ženske pravno niso bile obravnavane enakovredno in imele pravic.

Prašiče so sicer znanstveniki uvrstili med prvih pet najinteligentnejših živih bitij na zemlji (takoj za človekom, človeku podobnim opicam, sloni, delfini). So izjemno empatične živali, ki so sposobne doživljati ne le svojo stisko, temveč tudi stisko drugega. Spadajo med ene najbolj zlorabljenih živali na vseh področjih, tudi onkraj prehrane. Več TUKAJ.  

POMEMBNO!

Položaj živali ne bo boljši, dokler ne bomo nanje pogledali kot na ne- človeške osebe, jim priznali njihove lastne interese za življenje in spoštovali njihove pravice (v prvi vrsti pravico do lastnega življenja) ter prenehali graditi svojega blagostanja na brutalni zlorabi nedolžnih življenj teh čutečih bitij.

Dokler ne bomo začeli MISLITI VEGANSKO in se uprli slehernim zatiralskim praksam.