OGLAS DNEVA: Burger King dopušča živi kokoši, da odloča, kdo bo dobil ocvrte piščančje trakce

KOKOŠKA GLORIA IZBIRA KJE BODO JEDLI NJENO VRSTO png

Gloria odloča o tem, katero mesto bo lahko jedlo pripadnike njene vrste

Pri Burger Kingu je kokoška po imenu Gloria odločala, v katerem mestu bodo postregli z ocvrtimi piščančjimi trakci.

Gre za nenavadno marketinško akcijo, o kateri čivkajo še vrabci. V njej sta veriga hitre hrane in agencija David na nacionalno turnejo poslali kar kokoško Glorio. Na vsaki postaji je Gloria dobila dve skledi, na katerih je pisalo Da ali Ne. Če se je odločila zobati iz sklede z napisom Da, so v BK restavraciji v tistem mestu postregli z z ocvrtimi piščančjimi trakci, a samo tistega dne. »Gloria ima zadnjo besedo,« so rekli pri BK. »Ne moremo jo podkupiti, premotiti ali zapeljati.«

Po odločitvi so se oboževalci lahko z njo fotografirali z zmagovitim ali žalostnim izrazom na obrazu. Človek bi sicer mislil, da imajo ljudje za početi kaj bolj pametnega, vendar očitno ni tako.

Potem ko so ocvrti piščančji trakci, ki jih postrežejo z omako, za vrsto let izginili z jedilnikov BK, so se lani vrnili za omejen čas.

#RandomGloria in #Chickenfries sta bila hashtaga kampanje, obstajala pa je tudi spletna stran, kjer je bilo moč dnevno spremljati Glorijino potovanje. Seveda je za vse, ki tega niso mogli spremljati v živo, dogajanje zabeleženo tudi na Youtubu.

Glorijina prva postojanka je bilo mesto Bayonne v New Jerseyu, kjer jo je pričakalo skandiranje  Ocvrti piščančji trakci! Ocvrti piščančji trakci!, medtem ko se je vzpenjala na podij in zapičila kljun v skledo Ne. Nekateri so mislili, da bo zaradi te njene odločitve frčalo perje, a k sreči je Gloria preživela obisk.  Prav tako je preživela obisk BK-ja v Colmar Manor v Marylandu, kjer je županja oznanila: »Ta dan razglašam za dan ocvrtih piščančjih trakcev!«

Nekateri se zgražajo in trdijo, da je sadistično kokoši dovoliti, da odloča o tem, kdo od predstavnikov njene vrste bo postal hrana za ljudi. Kampanjo so označili za nizkotno.

Nazadnje pa je bila celotna kampanja pravzaprav samo potrata časa in denarja, saj bodo ocvrti piščančji trakci na voljo po vseh BK restavracijah po vseh ZDA kot del stalne ponudbe, ker so vodilni spoznali, da so pametnejši – ali pa vsaj bolj neusmiljeni – kot kokoška. Za Glorio pa držimo pesti, da je našla dom v kakšnem zavetišču.

 Prevedla in priredila: Irena Pirman;

OBVESTILO – OBISKI POSVOJENCEV

Koki ambasadorji so nastanjeni po različnih kmetijah in lokacijah po Sloveniji. Svojim botrom/sponzorjem/posvojiteljem na daljavo bodo začeli pošiljati VABILA za osebno srečanje od meseca APRILA dalje. Prijazno vabljeni, da se pridružite in postanete ponosni boter KOKOŠI, PURANU, KUNCU, RACI, PUJSU.   

napis-posestvo-koki resize

Poslanica HEKTARJI 2015

Včasih se zdi in kdo bi morda ob vseh hudomušnih in šaljivih objavah naših ambasadorjev še zares pomislil, da je pravzaprav vse v najlepšem redu. Da je vse skupaj en velik hec, v katerem samo še manjka, da puran Aleksander sede na avion in obišče plažo na Havajih.

In da vsi skupaj pravzaprav ne pozabimo, zakaj in predvsem za koga smo tukaj, prosim preberite nekaj vrstic spodaj.

Glavni namen organizacije Koki je ozaveščanje o živalih s krožnika, klavnih, rejnih živalih torej. Odločili smo se, da izberemo malo drugačen način, na katerega bomo te živali približali ljudem. To je humor. Ali kot je nekoč dejal mislec – ” Če hočeš ljudem povedati resnico, jih moraš najprej nasmejati.”  

In to delamo. In zato ste mnogi še zmeraj tukaj. Pa vas, če bi se tega lotili drugače, verjamem, da mnogih ne bi bilo več.  

Prav pa je, da veste, da prava resnica dlje od humorja ne more biti.

Resnici o rejnih živalih ste priča vsak dan. Tako močno, da neokusnih reklam niti opazimo več ne, mimo klavnic se vozimo, ne da bi videli, da sploh tam stojijo, kadar smo za tovornjakom pujsov na bencinski črpalki pa si raje domišljamo, da gredo na lepše. No, najbrž res gredo. Ker zanje je pekel tukaj. Hujše se jim pravzaprav ne more goditi.

Rejne živali so v svetu vredne manj kot nič. Manj kot avto, ki vam stoji v garaži.

Tukaj nas je preko FB res združenih okoli 1500 ljubiteljev živali, ki se medsebojno strinjamo.

Ne pozabite, da je to skoraj ničeln odstotek ljudi. In da večina ljudi o njih niti slučajno ne razmišlja tako kot jih vidite vi. In mi.

Zato je tako zelo pomembno, da rinemo naprej. Postaviti Zatočišče Koki, ki bo funkcioniralo kot izobraževalni in rehabilitacijski center za rejne živali ni mačji kašelj. Četudi tudi mačji kašelj ni hec.

Pa vendar je v osnovi preprosto. To vemo, ker v Kokiju to delamo že sedaj. Pač na micro mini lokaciji, ki smo jo ironično poimenovali Posestvo Koki. Zatočišče Koki bo natančano takšno, le da večje. In prav to bo počelo – izobraževalo ljudi in kot miroljuben kraj predstavljalo rejne živali z druge perspektive. S ta prave – z dostojanstvom, z vso svojo razigranostjo, trmo in veseljem do življenja. Seveda je to pri rejnih živalih težje kot sicer.

Kajti četudi pridejo k nam zdrave, lahko samo odštevamo in čakamo na trenutek, ko bo ven udarila ena od klasičnih motenj/bolezni/defektov, ki so jim rejne živali izrazito podvržene zaradi genske selekcije v reji za meso/jajca/mleko. Rejne živali so do konca zdegenerirane.

Rejne živali nimajo močnega srca, ker ga ne potrebujejo. Zato mnoge ne zdržijo narkoze. Nimajo močnih kostih, ker jih ne potrebujejo, saj bodo vse življenje preležale ali prestale na dveh kvadratnih metrih prostora, če sploh na dveh. Rejne živali ne umirajo več naravno, ker smo jim tisto, naravno namreč, odvzeli. Kokoši zaradi nenormalne količine jajc, ki jo znesejo na letni ravni, pogosto podležejo zato, ker se strte jajčne lupine kopičijo v njihovih telesih. In ko je tega preveč, je preveč.

In kar je najhuje, veterina na področju rejnih živali se ni razvila v smeri medicine, zgolj kurative. Zato veterinarji ne znajo opraviti posegov, ki jih sicer na mačkah/psih opravljajo skoraj že rutinsko. Ker pri rejnih živalih to preprosto ni praksa. Veterinarji na deželi večinoma le še osemenjujejo in cepijo. In to je to. Ko je poškodovan puran, gre pod nož. Namesto čez 5 dni, pač danes, če se je to zgodilo danes. Da bo meso še užitno. Nihče purana ne bo zdravil. In če ga boste zdravili, bo to eden prvih primerov tudi za veterinarje. Stanje je v resnici grozljivo.

Do danes se je v akciji Za hektarje zbralo že okoli 6.000 eur. Najcenejša stara kmetja v Prekmurju, ki smo jo našli, stane okoli 35.000 eur. Znesek, ki ga lahko dosežemo, če ohranimo primeren tempo zbiranja sredstev kot smo ga držali v decembru. Veste, živali ne ločijo med decembrom in januarjem. Vsaj ne na ta način. Živali potrebujejo zvestobo. Da ste tukaj tudi v januarju, pa marcu, pa julija, ko so dopusti. Zvestobo potrebujejo. In tisti, ki jih poznate veste, da zvestobo tudi dajejo.

Povedano po pravici, stokrat smo se že vprašali, ali bomo zmogli? In to z mislimi na vas – torej z mislimi na vse, ki nam že itak stojite ob strani. Kljub temu, da vas imamo, se vprašamo – bomo zmogli? Brez vas bi odnehali že zdavnaj.

In povedano po pravici, sploh vas ne želimo obremenjevati z vsemi težavami. Lahko jih izjemoma naštejem zgolj nekaj. Vietnamskih pujsov, ki tavajo po Dolenjski, Prekmurju in zadnji primer na Štajerskem je toliko, da bi lahko naredili zavetišče samo za pujse. Dobivajo status hišnega ljubljenčka (pa sploh niso enostavni glede nege in skrbi, zahtevnejši so od psa), nihče jih ne kastrira, množično se podarjajo na spletnih oglasnikih in potem temu primerno množično tavajo sem in tja po vaseh. Dokler se jih kakšen inšpektor končno ne usmili. In ‘odlovi’.

Ker v klasično zavetišče za pse in mačke ne morejo. Kam torej z njimi? Pa z enim še, kaj pa če jih je 5?

Veste, tudi ne govorimo o tem, koliko posvojiteljev bi po določenem času vrnilo žival – recimo racmana, kunca…ali koga tretjega, ker se je izkazal za težavnega in neprimernega za njihovo okolje. In kam naj ga damo? Ker zmeraj gledamo na dobro živali, naj bodo poduki o odgovornem lastništvo za žival trenutno na drugem tiru. Dejstvo pa je, da jih nimamo kam dat. In če umre soseda, ki ima 5 krav, pa ni več nikogar, ki bi zanje skrbel, jih nima kam dat. No, pravzaprav ima. Imenuje se klavnica. 

Zato vam toplo polagam na srce. Pomagajte Zavodu Koki kupiti hektarje in urediti Zatočišče. Brez vas res ne bo šlo. Lahko spremljate, da se trudimo, da pridobimo vso možno medijsko podporo, kolikor se da. Zato da bi informacija vendarle prišla do pravih ljubiteljev živali, ki lahko finančno pomagajo. In hvaležni smo medijem, da nam pomagajo. 

Pomagajte kupiti hektarje. Ta trenutek vam v zameno lahko ponudimo zgolj posvojitve živali na daljavo, najbolj zvestim pošljemo osebna vabila za srečanje s posvojeno živaljo enkrat spomladi. Obljubimo, da ne bomo večno tako. Izdelali smo načrt, ko bo zemlje dovolj, bo obdelana. Za vas. Takrat boste v zameno prejeli zvrhan koš zdrave domače zelenjave. Pa kostanja. V zameno bomo takrat lahko čuvali vaše hišne prijatelje. Pa še kaj se bo našlo. Zagotovo pa boste ob gozdu Zatočišča Koki lahko postavili šotor in tam prespali.

Ta trenutek pa rabimo res samo vašo pomoč, brez da damo kaj velikega v zameno. Saj je posvojitveni dokument dragocena stvar, pa vendar.

Zatočišče – miroljubni izobraževalni center za rejne živali niso morebitne osebne sanje/želje tistih, ki delamo v Kokiju. Daleč od tega. So nekaj, kar živali potrebujejo. In mi poskušamo to urediti. Tudi za ceno lastnih sanj in želja.

Moje osebne sanje in želje so, da nekega dne svoje otroke peljem na Galapagos, pa da jim pokažem odtise svojih čevljev na avstralski Tasmaniji in predstavim kengurujem. To so moje osebne želje. Ker se zdijo neuresničljive, so želje kakopak. Verjetno bom tja lahko peljala le vnuke. Če…Postaviti center, ki bo živalim vrnil dostojanstno, ki smo jim ga ljudje vzeli, pa je nuja in potreba in dolžnost. To smo živalim dolžni. Prav vsi. Želim si le, da bi se v tem poslanstvu prepoznalo čimveč ljudi.

Z akcijo ZA HEKTARJE 2015 torej nadaljujemo letos. Bodi njen aktivni član! Hvala! Prav vsem se bomo na primeren način tudi javno zahvalili, samo da najdemo trenutek časa, ki ga lahko namenimo samo za zahvale. Zdaj smo našli čas komaj za tole poslanico. 

Ksenija Vesenjak Kutlačić, v imenu Zavoda Koki

VOŠČILO IN ZAHVALE

Nazdravljamo Upanju, da še lahko ljudem vrnemo tisto, česar ni bi smeli izgubiti in za kar verjamemo, da so nekoč imeli: SOČUTJE, VERO, LJUBEZEN.

Upanju, da je še čas, da živalim vrnemo, kar jim pripada: SVOBODA, DOSTOJANSTVO IN ŽIVLJENJE.

Vi ste dali upanje.

Zaradi Vas verjamemo. SREČNO 2015! 

KUNČICA RJAVKA IN ŠAMPANJEC

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ODI IN ŠAMPANJEC 2 RESIZE                                                                                             

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ZAHVALE – v pripravi…

MIKLAVŽEV SEJEM – Naj vzkljijejo! SEMENA. IN UPANJE. Za boljši jutri!

Verjamete ali ne, vendar iz dneva v dan tuhtamo, kaj vam pokloniti v zameno za to, da skupaj z nami orjete ledino na področju pomoči prezrtim živalim, da s finančnimi prispevki omogočate, da skupaj rinemo naprej in to v teh časih, ki niso enostavni niti za ljudi, kaj šele za živali. Pa so rešitve poiskali kar naši živalski ambasadorji in pripravili Kokijev Miklavžev sejem . Da semenj res bo živ, dajmo besedo njim. 

Naša Belka (kaj bi mi brez te brihtne, nežne kunčice!) se je domislila naslednjega predloga. Takole pravi:

”Ker verjam v moč praznikov in ker obožujem trenutek, ko BOŽIČNO ŽITO vzklije in potem krasi jaslice na tisto čarobno jutro, imam predlog. S simboličnim prispevkom najmanj 5 eur pomagajte projektu Gradnje zatočišča Koki in v zameno vam pošljemo vrečko semen – božično žito. Če želite, lahko namesto žita v vaš nabiralnik priroma mačja meta, baldrijan, pehtran, sončnice, slak…mnogo njih je z ljubeznijo zrastlo tudi na našem majhnem čarobnem Posestvu Koki. Ni kaj, ideja je fantastična! In ni edina! Gremo naprej. 

poklon botrov

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Naš Rizi bo paketu dodal še ŠKRATA po imenu KOK. So dobri, nabriti in navihani, vsak med njimi čisto edinstven okras na zeleni veji se zdi. Simbolični prispevek za žito in škratka najmanj 7 eur.  Če pa želite več njih, teh brezovih škratjih bitij, nam sporočite število. Prispevek za enega 2 eur

škrat kok 8 resize

 

 

 škrat kok 2 resize

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Če pod svoje okrilje vzamete katerega od naših ambasadorjev za vsaj 3 mesece (zneski posvojnin so od 7 eur na mesec dalje – več TUKAJ), potem prejmete VABILO ZA OSEBNO SREČANJE s svojo izbrano živalico, posvojitveni dokuement in kratko predstavitveno zgodbo. 

praznični posvojitveni dokumenti...posvojitveni dokument puran-aleksander1

 

vabilo za srečanje rjavka

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

NAROČILA OZIROMA DONACIJE IN POSTOPEK.

Pošljete nam email na info@zavod-koki.org ali sporočilo na fb ali SMSo na telefon 051 321 200 in zapišete, kaj želite in koliko tega želite in vaš naslov. Potem pa imate več možnosti: 

1. PLAČILO donacije NA TRR: 

IBAN SI56 0231 0026 1055 140 (NLB d.d.)

Zavod za zaščito rejnih živali Koki (Zavod Koki)

Na produ 13

2354 Bresternica

sklic: splošen (SI99), koda namena OTHR  

2. PLAČILO PO POVZETJU (to zapišete na email, sms) Vljudno prosimo, da se ne šalite, saj pošta zaračunava provizije in zelo skrbno ravnamo, da ne potrošimo več, kot je nujno potrebno. 

3. PAYPAL: info@zavod-koki.org 

4. S KREDITNI KARTICO lahko plačate preko platforme INDIEGOGO – preverjeno varna in kredibilna. Izberite poljuben znesek. 

Seveda lahko kadarkoli in kakorkoli zgolj donirate, brez da želite kaj v zameno. Mi bomo seveda sitni, ampak imate vso pravico:Zato še enkrat snubimo tiste, ste s svojimi prispevki že pomagali (in takih vas je že okoli 60), prosim, posredujte nam svoje naslove. Da vam lahko poklonimo vsaj kakšno malenkost. Malenkosti nas ne stanejo veliko, le čas in potrpljenje, zatorej le zapišite.  

 

SKUPAJ DO ZATOČIŠČA!

Tokrat gre ZARES. 

Če se strinjate, da si tudi poškodovane, odpisane, zanemarjene rejne – klavne živali – živali z naših krožnikov torej, zaslužijo miren in varen kraj, kjer jim bomo skupaj vrnili dostojanstvo in svobodo, MORATE BITI ZRAVEN.

Če se stinjate, da tudi ljudje potrebujejo kraj, ki jim bo vrnil tisto, česar ne bi smeli nikoli izgubiti – vero, sočutje in ljubezen, MORATE BITI ZRAVEN. 

Kupujemo namreč krvavo potrebne hektarje za ureditev prvega zatočišča za rejne živali v Sloveniji.  

Ni in ne bo enostavno, vendar je s pravimi ljudmi izvedljivo.

Prispevajte 5 eur.

In o kampanji zbiranja denarja za zatočišče za rejne živali obvestite prijatelje, znance, da bodo lahko storili isto.

Ko si bo dlani podalo 10.000 ljudi, kar je veliko manj kot število ljudi, ki se v Sloveniji označuje za ljubitelje živali, vam bomo dokazali, da ste teh 5 eur porabili za eno najbolj plemenitih stvari v vašem življenju. 

Trajanje aktivnega zbiranja sredstev smo vezali na datum 31. december. Iz večih razlogov:

1. Ker na trenutnem najetem prostoru, ki funkcionira kot začasni ‘štab’ ni dovolj prostora, da uredimo stvari kot se spodobi – sprejmemo večje število živali, ki lahko pred nadaljno posvojitvijo tudi okrevajo, uredimo karantenski prostor, omogočimo obiskovalcem, ki nas dnevno kličejo, da želijo priti na obisk in preživeti dan v družbi kokoši, rac, pujsov, kuncev. Hektarje zaradi prostorske stiske zares potrebujemo čimprej. Ker je nakup hektarjev šele prvi korak v celotni zgodbi. Če želimo, da v polnosti zaživi v 2015. 

2. Akcijo zbiranja sredstev smo vezali na to obdobje, ker je to čas, ko obdarimo tiste, za katere nam je mar. Prosimo, naj bodo enkrat za spremembo to tudi živali, ki trpijo za kamnitimi zidovi in umirajo na grozljive načine. Po svetu že desetletja obstajajo številna tako imenovana Farm animal sanctury (http://woodstocksanctuary.org/), tudi v sosednji Avstriji in Nemčiji.

Razumemo, da je v Sloveniji to nekaj novega.

Razumemo, da Slovenija tudi na podorčju odgovornega odnosa do vseh živali zaostaja v razvoju. Ne bomo pa razumeli, če tega ne boste podprli zdaj, ko veste, zato, da je mogoče. 

3. In nenazadnje, termin zbiranja sredstev smo vezali na zadnji dan letošnjega leta. Zato, ker Zavod Koki sestavljamo ljudje, ki verjamemo v dobre zgodbe, ki včasih mejijo na čudež. Naj dedek mraz in božiček letos ne pozabita na živali – in jim podarita hektarje. Najmanj to sta jim dolžna tudi onadva. 

KONKRETNA IZVEDBA IN NAPOTKI: 

Najpomenbnejše je, da preprosto morate zaupati in verjeti, da bodo sredstva porabljena izključno za nakup hektarjev. Če se to ne bo zgodilo, vam bomo vašo donacijo brez nadaljnega vrnili. V tem primeru prosim pošljite samo email, da želite 5 eur nazaj, vkolikor se v 2015 to ne bo zgodilo.

K temu se zavežemo s svojim dostojanstvom, to je edino, kar imamo in lahko damo.

Dostojanstvom ljudi, ki smo se tega lotili s srcem, dušo, vendar tudi kot povsem poslovni model. 

Tekom kampanje se bo način zbiranja sredstev verjetno spreminjal. 

O tem vas bomo obveščali, zaenkrat se zbira zgolj in samo na račun ZAVODA KOKI

Zavoda za zaščito rejnih živali Koki,

Na produ 13

2354 Bresternica

IBAN SI56 0231 0026 1055 140 (NLB d.d.)

PRIPIS – ZA HEKTARJE 

K sodelovanju smo povabili prav vsa Društva za zaščito živali – ker jim je že po definiciji v imenu mar za živali, torej tudi za kokoši, pujse, krave, koze – rejne živali torej, ne le hišne prijatelje.

Ker bodo potem tudi oni lahko pomagali tem živalim, saj jih bodo imeli kam namestiti. Mnogo jih je sodelovanje že potrdilo, česar smo izjemno veseli. In bodo pomagali saj z delitvijo objav.

Zato bomo sproti obveščali, kdo se je akciji pridružil. Da boste tudi vi vedeli, kdo se je. Ker mislimo, da bi prav vsem društvom za živali moralo biti mar tudi za te rejne živali.  

Vse informacije lahko kadarkoli dobite na 051 321 200. Ker je naše delo vezano na teren, pa tudi na oskrbo pri nas živečih živali, se morda takoj ne bomo oglasili. Bomo pa v najkrajšem možnem času poklicali nazaj.

HVALA! 

Čakamo vas z razprtimi krili, čistimi parklji in odkritimi mislimi! 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Martinovanje z raco

V mesecu novembru bomo v tednu od sobote 8. do nedelje 16 novembra na majhnem Posestvu Koki pripravili prav posebno martinovanje.

Poimenovali smo ga Martinovanje z raco.

martinovanje z raco-resize

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Ker SPOŠTUJEMO tradicijo in želimo prispevati k njenemu ohranjanju, po kateri brez race ali gosi pravzaprav ni martinove pojedine, kajne?

Ker SPOŠTUJEMO življenje, smo tej tradiciji vlili duh prihodnosti, ki v sebi nosi mir, ljubezen in sočutje.

Zato so race aktivne udeleženke našega martinovanja in namesto v vinu, zaplavajo tam, kjer jim to največ pomeni.     V vodi.  

račje-jezero-resize

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Zaradi martinovanja v njihovi družbi boste siti več mesecev vnaprej. In to kljub temu, da vas bomo prosili, da na naše martinovanje pridete siti. 

Zatorej naj bo letošnjo martinovo drugačno od vseh doslej! 

 račka ella resize

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

KAKO, ZAKAJ, KDO? 

Glavna razloga za organizacijo tega dogodka sta dva.

Prvi je ta, da race in gosi ljudje vse premalo poznamo, ker z njimi v sodobnem tempu življenja nimamo pristnega stika. Zato bo teden na spletu, naših okrožnicah in družbenih omrežjih namenjen šaljivim dejstvom o njihovem življenju pa tudi trpkim spoznanjem, kako živijo race in gosi tam, kjer jih ne moremo videti – v industrijskih rejah. 

Drugi razlog pa je povsem praktične narave. Zavod Koki nujno potrebuje finančna sredstva, da lahko ‘pregura’ čez zimo, ki prihaja.  

Zatorej – vstopnica za martinovanje z raco 2014 je Posvojitveni dokument.

posvojitveni dokument A4 tačka resize

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Če ste že boter kateremu naših  varovancev, vas bo vabilo enkrat te dni,  morda vas že, čakalo v inboxu. Če to še  niste (”Pa kaj sprašuješ, seveda še niso, saj  tričetrt živali še ni posvojenih..” Odi) pa vas  vabimo, da to postanete. In sicer kateri od  naših 4 račk za vsaj 3 mesece. Ali komu  drugemu. Več o  posvojitvah/sponzorstvu TUKAJ. 

 Vabilo za osebno srečanje ne zastara, kar  pomeni, da če v tem novembrskem času ne  utegnete priti, ste vabljeni kadar vam le to  odgovarja.  

IN ŠE ZELO POMEMBEN NAPOTEK ZA MARTINOVANJE PRI KOKI: 

Priti morate siti:) Prav zares.  Kljub polni mizi dobrot.

martinovanje z račko-belka

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Polna miza dobrot na krožničkih je namreč namenjena racam in njihovm prijateljem, ki se bodo v ta namen pred vašim prihodom rahlo postile. Ja, to martinovanje bo drugačno od vseh, na katerih ste kadarkoli bili…

In ker je to malo pravljično Posestvo Koki kot  se sicer v pravljicah rado dogaja, zaenkrat  večje v domišljiji in ideji kot zunaj nje – torej v  praksi zelo zelo majhno, je nujna predhodna  rezervacija – telefonsko 051 321 200 ali  info@zavod-koki.org. 

 Hvala. Da ste z nami. Brez vas celotna  zgodba nima pomena.

 Verjemite.. 

In kot naše tekste na svojstven način najbolje zaključi Isabella: ”Torej, a prideš?

purica isabella vprašujoče gleda resize

 

 

Oktobrska kronika 1.del

”Veš, po televiziji sem bil..ne, ne kot zrezek v omaki, ampak takole –  kot jaz – Odi.”  

Oktobra svoje moči usmerjamo v širjenjenje prepoznavnosti Projekta posvojitev rejnih živali, pripravljamo se na prav posebno Martinovanje 2014 z raco in iščemo hektarje.  

odi pujsek na tv resize

 

 

 

 

Septembrska kronika 1. del – Ko človeška vest odpove

Zmeraj se začne s klicem.  Z informacijo o živali, ki so jo v takšnem ali drugačnem stanju opazili ljudje, ki gledajo okoli sebe z odprtimi očmi. In se zavedajo, da je treba pomagati. Človeku. Ali živali.

 Ker če ne boš ti, nihče ne bo.

Veste, ni tistega – mogoče bo kdo drug. Ne bo.

Tokrat je to bila Tjaša.  

Pojasnila je, da se v okolici Volčjega potoka že lep čas potepa pujs, vajen ljudi, preganjan od ljudi, ki pa ima zadnje dni rano na vratu.  

Po dveh dneh je Tjaša okoli sebe zbrala skupino posameznikov: Danija in Katjušo iz Veganskega društva, pa Adrijano, skupini se je pridružil tudi Roman, ki tudi sicer zvesto pomaga Zavodu Koki in ob 6ih zjutraj so odšli na teren.

In ob 6:30 so nas poklicali, da so pujsa ujeli. Vedeli smo, da glede na pujsji karakter pravzaprav ti ni dobra informacija. In da pujs potemtakem res ni v dobrem stanju. 

Bil je takšen. 

pujsek 2

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

pujsek

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Ogromna rana na vratu, prepredena s stotinami ličink od muh, ličinke so lezle tudi iz jame, kjer je nekoč bilo oko, luknja na hrbtu in še par luknjic po telesu. Smrad, ko žival gnije pri živem telesu, se je zažrl v slehernega od nas. Za vekomaj. Vendar je vsemu navkljub pujs hodil, izrtrebljal normalno, jedel in ni imel prizadetih mišic.  

Za zdaj.

Zato smo se odločili, da njegovega življenja ne končamo v najbližji veterinarski ambulanti, kjer mu je prvo pomoč nesebično nudila veterinarka Nuša, ampak da mu damo nekaj dni, če si bo s pomočjo antibiotikov, podporne terapije in ostalih ukrepov morda vendarle opomogel. Če bi uspelo, bi bil za ljudi spaka. Ampak samo za ljudi, on nima ogledala. Živel bi. 

Na čiščenje rane smo ga peljali v ljubljansko kliniko, kjer je veterinarka Tina rane temeljito sprala in vzbrizgala insekticid, ki bo ličinke pomoril v dnevu ali dveh. 

Potem je odšel v okrevališče – karantenski zaboj, ki je bil nekoč velika uta za psa. Dan poprej smo jo pripeljali k sebi od nekoga, ki jo je brezplačno podaril na bolhi. Ker nam take stvari zmeraj prav pridejo. Da ne porabljamo vašega denarja, ki ga namenjate delovanju Zavoda Koki za nove stvari. Da gre res samo za živali. 

zadnje počivališče pujsa

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

zadnje počivališče pujska volčji potok

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Odi mu je odstopil palačinke, pujsek je na sveže postlanem dišečem senu pojedel zadnjo večerjo, jo poplaknil in zaspal. Žal jutro ni prineslo spremembe na bolje.

Verjetno je krivo tudi to, da oslabljeno telo ni zdržalo vse terapije (antibiotik, insekticid) in je morda zato hitreje omagalo. Toda kaj, ko v Sloveniji zaenkrat ni hospitala za te namene. Če se psu zgodi nekaj podobnega, ga hospitalizirajo in dajo na 24 urno podporno terapijo. Pujsa ne. Morda pa se je pujsek sam odločil drugače.  

Veterinarji niso postavili suma za steklino. Veste zakaj?

Ker je poškodbo najverjetneje povzročila človeška roka…Po pripovedovanju lokalnih kmetov naj bi bil eden od 20ih, ki so nekomu, ki ga ne želijo navesti, ušli iz hleva. Ljudje so ga preganjali, želeli zaklat, kaj vse je prestal, si ne morem in ne želim predstavljati. 

Tako je mirno zaspal še preden je prišel naš terenski veterinar, da bi mu pot na drugo stran olajšal. 

Njegova kalvarija se žal tukaj ni zaključila, tako da smo na odvoz higienikov čakali kar dva dni.

Problem je odprl številna smotrna vprašanja in na določenem področju bo treba žal orati ledino, tega ne bo rešila ena generacija, zato je teden ki je pred nami namenjen papirjem, birokraciji. Pa ulovu pujsa v vasi Zasip pri Bledu, ki se mu bo vsak čas zgodilo isto. Kmet ga je zapustil potem ko mu je ušel na sosednji pašnik. Lastnik pašnik grozi z odstrelom. 

Vse je prijavljeno inšpekcijam. VENDAR. Naj prispevek zaključim z vprašanjem – ali veste, kam gredo živali, ki so kmetu, ki z njimi ne ravna po predpisih, odvzete? 

V večini primerov – v klavnico. 

Avgustovska kronika

Avgust je bil deževen. In delaven. 

Najprej smo po naključju naleteli na 4 kozličke, s katerimi rejci niso bili prepričani, kaj storiti (bodisi jih humano zaklati bodisi jih dopitati in prodati gostilni za meso. Jasno je bilo le, da jih ne bodo trajno obdržali). Potem ko smo si pridobili zaupanje rejca, da nam da čas, da jim najdemo dom in zberemo denar za odkup (cena 50 eur za kozlička), smo uspešno našli oboje.  Zadnje avgustovske dni smo jih tako odpelJali na posestvo z 10.000m2 travnate površine, h gospe Meliti iz društva Mačja preja.   

kozlički pri mačji preji slika 5

 Avgusta smo pomagali tudi gospe Maji, ki ji je v oči padel oven posebno mesnate  pasme, ki je rejen zgolj za zakol (za meso). Ponudila je, da ga bosta z možem  odkupila, če mu najdemo  dom. Oven je romal h gospe Meliti, ki je vzela že kozličke  in se po  njenem poročanju dobro ujel z ostalo druščino. 

 Z mesecem avgustom smo na Posestvo Koki dobili tudi našega  najglasnejšega  člana – Srečka Petelina. Nanj so nas opozorili iz Veganske iniciative. Bil je  nastanjen v  majhni kletki pred neko hišo v Goriških Brdih. Zgodba pa takšna,  da  je bil dobitek na vaški veselici, dobitniki pa niso vedeli, kaj bi z njim.  Najditelji –  rešitelji, ki so ga dostavili k nam, so ga nato poimenovali  po Srečku Kosovelu –  zato  Srečko Petelin. 

 

 

 

ovenček pri mačji preji slika 3

 

 

 

 

 

 

petelin v naročju slika 2

 

 

 

 

 

 

 

 

Nekaj čisto posebnega pa je bil 18. avgust. Tega dne zlepa ne bomo pozabili. Naj te ganljive trenutke tistega 18. avgusta nekoliko literarno povzamemo z zgodbo GRDOBEC. 

PROLOG. 

Mali grdobec – ta mala vesoljska kreatura z velikim rilcem in ogromnimi uhlji, da se zdi, da bo z njimi vsak čas poletel- me želi prepričat, da ga vzamem k sebi.

Nimamo prostora, pravim! 


Pa mi kaže tisti svoj hlevček, v katerem se stiska že z več deset bratci in sestricami in zatrjuje, da je on navajen na zelo malo prostora, da toliko kot ga ima tukaj, ga premorem tudi jaz. Da bo zadovoljen četudi bo samo stal na mestu.


Pravim, da nimamo hrane zanj.


Pravi, da ni problem. 

Da ve, da mi v hladilniku gnije nekaj bučk, da bo za začetek kar tiste pojedel. 
Pa da bo jedel pomije iz bližnje gostilne, če bom tako prijazna, da se bom dogovorila zanje. 
Pa vsa gnila jabolka s hriba – našega in sosedovega- bo pobral. In bo sit. 
In prav prismuknjeno pomaha s tistim malim zavitim repom češ, saj vem, da si k sebi vzela že kaj gršega, tiste scufane kure recimo, pa ne eno, kar 13! 

Mu rečem, da kokoši nesejo jajca. Kakšna pa bo korist od tebe, dragi moj grdobec? 


In glej ga zlomka, tukaj se razveseli. O, boš videla, kaj zmoreva skupaj. Vem, kaj počneš. Berem tvoje zgodbe. Spregovoril bom ljudem kdo in kaj sem, tvoje otroke bom učil o tem, da bodo razumeli. Pa še vse druge, otroke in starše. To bom storil. Učitelj bom. Namesto s kavlja, lahko visim s plakatov. Veš, tudi ti ne veš vsega. Ali nisi nekoč rekla…


Ja, ja, vem kaj sem rekla, pa ni potrebno, da to izve še ves vesoljni svet… skoči zdaj v tisti naš mačji boks in se žeenkrat spravi v naš stari razdrapani avto. Prepričal si me. 


In on se namuzne. 

Seveda sem jo prepričal, kako je ne bi! 
Baje sem eno najintiligentnejših bitij na tem planetu (takoj za človekom, opico, delfinom in kitom!)
Celo hišnega psa prekašam v svoji bistrosti, pa je ne bi prepričal, ha! 
No, veste, v resnici bom rabil majčkeno več kot sem ji namignil….najprej..v tisti mačji boks ne bom mogel, razen če me misli odpeljati samo pol…ampak kdo bi o tem. 

Tako je bilo 18. avgusta. 

Potem je Odi v manj kot 120ih urah z ganljivimi gestami in malodane nezemeljsko nežnostjo prevzel prav vsako kapilaro slehernega od nas. 
Zdaj vemo. 
Nikoli več nič nič ne bo tako kot je bilo pred njim. 
O, Bog, kako zelo ga imamo radi…
In to je šele začetek. 
 
Tega dne je k nam prišel ODI.  Spustil nas je v svojo bližino, mi pa njega v svoj dom…Odi je spremenil naš svet. 
 
pujs odi
 

 

 

 

 

 

 

 

pujsek odi slika 0

 

 

 

 

 

 

 

 

pujsek odi

 

 

 

 

 

 

 

 

pujsek odi na sprehodu