Tesno prijateljstvo med deklico in teličko Molly

Lacey Gray in njen mož, ki z 2 letno hčerko živita v Memphisu, si v življenju nista predstavljala, da bosta v svoj dom in srce sprejela majhno teličko, ki ji je umrla mama. Izkazalo se je, da je Molly povsem spremenila njihov svet, še zlasti pa svet hčerke Kinley, ki se s svojo živalsko prijateljico stkala tesno prijateljstvo. 

prijateljstvo med kravo in deklico

Zgodba se je začela, ko je k Lacey, ki dela kot fotografinja, prišla stranka, ki je naročila fotografije, ki vključujejo kravo. Lacey je poklicala moževega strica, ki ima krave in ga prosila, ali si lahko eno od krav izposodi. Ko ji je kmet povedal, da to ne gre kar tako in da bo kravja mama precej razburjena, če bo odpeljala eno od teličk, se je odločila, da potem pač ne bo posnela fotografije.

Že naslednji dan pa se je zgodila tragedija, z njo pa se je začela zgodba nenavadnega prijateljstva. Poklical je stric in povedal, da se je ena njegovih krav smrtno poškodovala in ne bo preživela. Prav tako je v življenjski nevarnosti telička, ki ji brez posebne nege ne bo uspelo. Vprašal jo je, če bi lahko skrbeli zanjo. Privolili so. 

 

tesno prijateljstvo dve

 

Ko je Molly prispela, je bila kot vse telice drobna in majhna, zato so jo čez njeno prvo noč vzeli k sebi v hišo, da ne bi bila prestrašena. Kinley je v njej prepoznala sestro.

tesno prijateljstvo stiri

Navdušenje pa je postalo obojestransko. Ko so Molly namestili v varen prostor zunaj, je deklica ves čas s stekleničko skrbela za poln želodček male teličke.  Molly pa ji je ves čas dajala “poljubčke” in jo lizala po ušesih, nosku

telicka in deklica prijateljstvo

Ko bo Molly odrasla bodo presodili, ali bo odšla nazaj k stricu k čredi ali bo srečnejša z njimi. Vsekakor pa ji bodo stali ob strani, dokler jih bo potrebovala. In nazadnje je bila Molly tudi del fotografiranja. Vendar tokrat kot njihov družinski član. 

prijateljstvo deklica in krava

Vir: https://www.thedodo.com/girl-befriends-orphaned-cow-2212493019.html

Krave so izjemne živali. Sklepajo medsebojna doživljenjska prijateljstva. V čredi imajo tako tiste, s katerimi se rade družijo, kot tiste, s katerimi se ne marajo. Njihova življenjska doba je 20 in tudi več let. Žal pa ljudje v tej mogočni živali v večini primerov ne prepoznavamo bitja s svojim značajem, osebnostjo, temveč so krave v večjem delu sveta množično zlorabljene za meso in mleko. Več: https://www.zavod-koki.org/krave-dejstva-in-zlorabe/

Družina rešila življenje izgubljenemu pujsku

Zgodba, ki v mrazu ogreje srce, prihaja iz z Pennsylvanije in sega v januar 2016. 
Zaradi snežnega viharja, je bil smučarski resort, kjer je počitnikovala neka družina, zaprt. Odločili so se, da počakajo v hotelu, da metež mine. Na poti do hotela pa so ob cesti naleteli na premraženega pujska, ki je po vsej verjetosti padel iz tovornjaka. Najprej niso vedeli, ali je živ ali mrtev. Brez pomislekov so ga vzeli v avto, pretihotapili v hotel in ga ogreli. Pujsek je povsem oživel, odrastel in svoj toplo dom dobil v enem od večjih svetovnih zatočišč. Pujsek, poimenovali so ga Wee Wee pa je dobil celo svojo fb stran in je danes že precej veliko prašičje dete. 

zmrznjen-pujsek-dve

zmrznjen-mali-pujsolinooo

zmrznjen-pujdee

zmrznjen-pujsk

zmrznjen-pujssek-copy

zmrznjen-pujseeeek

Pomembno. Ko pokrajino zajamejo ekstremne vremenske razmere, hud mraz recimo, ljudje najprej razmišljamo o tem, kako bomo poskrbeli zase, potem za tiste živali, ki smo jih sprejeli v svoje domove in srca, skoraj nikoli pa ne pomislimo na stotine živali, ki se bodo na še tako grozljivo mrzlo vetrovno noč morale zbuditi, stopiti iz hlevov na mrzel tovornjak in se nikoli več ne bodo vrnile v svoj dom, kakršen je pač že bil – zanje je bil dom. Seveda je potem možno, da bo tovornjak zagozden obtičal nekje na poti do klavnice, se prevrnil ali še kaj drugega. In morda bodo zaradi mraza nekateri umrli že na njem. Vsako leto zmrznejo številne živali namreč že med transportom. Ob tem se porodi vprašanje – katera smrt je milejša – ta ali tista čez nekaj ur v klavnici. 

Povzeto po: https://www.buzzfeed.com/leticiamiranda/this-piglet-was-saved-by-a-family-just-before-it-froze-to-de?utm_term=.ih4enPRe8X#.tl2d5J1dby

Pripravila: Ksenija V. Kutlačić

Ganljivo pismo : Vsak prašič je Nikki in Kim

Pred dnevi je po spletu zaokrožilo izjemno ganljivo pismo, ki ga je napisala Susie Coston kmalu zatem, ko sta umrli Nikki in Kim, svinji, za katere je skrbela v zatočišču za rejne živali. Naslovila ga je na nacionalno združenje prašičerejcev, v njem pa je razkrila drugačno plat življenja s prašiči kot jo poznajo sami.

Zaradi izjemno dragocenih informacij ga v prevodu in priredbi v celoti objavljamo tudi na tem mestu.

Prosimo, imejte v mislih, da za posledicami našega odnosa do živali, v katerem so le te obravnavane kot lastnina človeka in s katerimi telesi manipuliramo, živali trpijo vse svoje kratko življenje. Vabljeni k branju. 

” Spoštovani člani državnega zbora za proizvodnjo svinjine. Sprejmite moje opravičilo, ker pišem mnogo prepozno, vem, da bi to pismo morala napisati že dalj časa nazaj.
Iz vaše industrije smo rešili na stotine prašičev.

pismo-ena

Kim in Susan

pismo-dve

Nikki in Susan

pismo-stiri

pismo-petnajst

Le redki so kasneje pri nas umrli zaradi bolezni.

V največji meri so vzrok smrti fizične hibe, ki ste jim jih v gene vcepili vi, a nanje ne gledate kot na hibe, temveč kot na koristi. Njihova telesa so tako zelo spremenjena, da tudi pri najbolj zdravem načinu življenja mnogi ne zmorejo živeti dolgih življenj, katera jim pripadajo, in jih moramo veliko prezgodaj uspavati, da jim prihranimo trpljenje.

pismo-enaidvajset  

Danes vam pišem, da vam predstavim kako je bilo zame izgubiti dva neverjetna prašiča, ki sem jih kadarkoli spoznala – Kim in Nikki. Oba sta prišle iz industrijskih kmetij iz Iowe – Kim Gordon je pred petimi leti padla iz tovornjaka, Nikki pa je bila prepuščena gotovi smrti v poplavah leta 2008.

pismo-dvanajst

 

Imeli sta kar nekaj skupnih točk. Obe sta bili izjemno ljubeči in prijazni do ljudi.

Obe sta imeli radi čohanje po trebuhu in obe sta uživali, če sta bili v središču pozornosti. Za nameček pa sta, če ju je nekdo poklical po imenu, še obe spuščali ljubezniv in igriv zvok (ga verjetno ne poznate), ki ga prašiči spuščajo, ko imajo nekoga zares radi. Mi ta zvok poznamo zelo dobro.

Obe sta bili zelo inteligentni. Ne samo, da sta se naučili prepoznavati svoja imena v rekordnem času, Nikki je znala odpirati tudi vrsto različnih vrat. Med drugim sta se spretno naučili tudi to, kako fiksirati bučo za prvi ugriz, da se le ta ni odkotalila.

Obe sta uživali na prostem in bili zunaj vsak dan – v blatu čez poletje in v snegu čez zimo.

pismo-sedemnajst

pismo-dvaidvajset

Drugačnega življenja si nista želeli.

Na njuna ušesa smo nanašali sončno kremo, saj prašiči pogosto trpijo za kožnim rakom. Ampak njihova bleda koža je zaželjena v vaši industriji, kajne. Ampak to ni pomembno, zunaj sta bili srečni in zdravi. Nikki je svoje potomce navadila na zunanji svet že od samega začetka, ko so bili še zelo majhni in težki le nekaj kilogramov.

pismo-stiriindvajset

pismo-enajst

Obe sta bili izjemno povezani tudi z drugimi prašiči. Prijateljstvo med Kim, Fiono in Joan je bilo nepredstavljivo. Blizu si je bila tudi z prašičem po imenu Bob Harper, ki je tudi sam kot majhen padel iz tovornjaka.

Nikki pa se je spoprijateljila s Honey (ki je še vedno z nami) in Rose, ki nas je zapustila pred leti. Mimogrede, Honey in Rose nista imele te sreče, da bi lahko svoje prašičke obdržale, tako kot jih je Nikki. Rose-ovi so utonili v poplavi (poskušala jih je nežno rešiti iz vode, a so bili na žalost že mrtvi). Bila je sestradana, tako da jih ni mogla dojiti. Zaradi pretresljive izkušnje smrti ni hotla jesti, zaradi reševanja njenega življenja pa smo jo morali hraniti pod prisilo. Potem pa je spoznala Nikki in njene prašičke in takoj je začutila povezanost. Nikki pa ji je na srečo dovolila vstop v družino. Te tri prašičke in prašičji otroci so bili izjemna družina.

Tako Nikki kot Kim Gordon sta bili zelo igrivi, ure in ure je bilo slišati tisti »hoof hoof« zvok, katerega smo navajeni slišati od teh navihank. Nikki je bila stara okoli dve, dve in pol let, ko smo jo rešili. Kljub artritisu na prednjem komolcu in zadnjih nogah, je še vedno tekla, se igrala, rila po blatu, se valjala po snegu in ljubila življenje do samega konca. Spominjala nas je na Muppet-a, na njenem obrazu je bilo stalno videti nasmešek. Prašiči imajo vrsto zvokov s katerimi izražajo različna občutja. Poseben zvok za zadovoljstvo, za igro, za ljubezen in veselje.

Mogoče teh zvokov še niste slišali, a bi jih morali.

Bili pa sta tudi zelo različni. Tako so smo si tudi ljudje med seboj različni, gre vendar za posameznike. Ko je Kim prispela, je bila majhen pujsek, a je kljub nadzorovani prehrani še vedno trpela za genetsko okvaro. Namen njenega gensko spremenjenega telesa je bil namreč dobiti čim večjo maso. Ko je popolnoma zrasla, je bila dolga več kot 2 metra in 20 centimetrov. Zaradi tega je že od majhnega trpela in imela težave s hrbtenico. Umrla je veliko prezgodaj, saj zaradi artritisa zadnjih nog sčasoma ni mogla več uporabljati. Kljub nadzorovani prehrani je tehtala več kot 315 kilogramov. Tudi to je posledica selektivne vzreje (genetske manipulacije), ki jo vaša industrija izvaja z namenom večjega zaslužka. Na njihovih telesih. Ki gre na račun njihovega zdravja. 

Divji prašiči imajo 19 vretenc, prašiči Kimine vrste (Landrace cross) pa jih imajo med 20 in 23. To je posledica dolgoročnega selektivnega gojenja. Kim je izgledala kot dva spojena prašiča, ko je hodila, se je zvijala v obliko črke »S«.

Kljub velikosti je bila Kim relativno plaha. Z lahkoto se je prestrašila in ni se znala braniti pred manjšimi, bolj agilnimi prašiči drugih vrst (ki ne izvirajo iz industrijskega okolja).

Nikki pa je bila pogumna in močna. Ne samo, da je preživela poplavo, s potomci v trebuhu, uspelo ji je najti tudi suho in varno mesto, kjer so prišli na svet njeni majhni pujski.  Kljub stradanju je prvo poskrbela zanje. Videlo se ji je vsako kost v telesu, a njena prioriteta so bili mladički. Ljudi se ni bala. 

Zakonski predpisi so velevali, da je potrebno mladičem za transport iz Iowe do New Yorka vstaviti ušesne označbe. Ko smo jih kasneje želeli odstraniti, smo hoteli prašičke prvo zvabiti za ograjo z zelo močnimi vrati. Privzdignili smo prvega prašička, ki je glasno zajokal – kar pa je pritegnilo pozornost njegove artritične matere. Nemudoma je pritekla in zlomila vrata, ki so bila med drugim tudi zabetonirana v tla. Ta materinski zaščitniški nagon se je nadaljeval tudi še po tem, ko so otroci že davno po velikosti prerasli svojo mater.

Nikki je bila izjemna mati na lasten način. Vsako noč, od rojstva pa do sedaj (pujski so postali pujsi in so sedaj stari že preko 8 let!), jim je, noč za nočjo, naredila ogromno gnezdo. Vem, da po vsej verjetnosti še niste videli prašiča, ko si postelje gnezdo, a bi morali, prizor je resnično neverjeten. V gobčku je prinašala slamo dokler ni bilo gnezdo veliko in mehko, potem pa so se vsi skupaj, vključno s prijateljico Honey, tesno ulegli vanj. Bilo je neverjetno.

pismo-petindvajset

pismo-sestindvajset

pismo-triindvajset

Ko je zaradi neozdravljive bakterijske infekcije nastopil čas za kirurške posege treh nog (stanje, kateremu bi se dalo izogniti, če vaša industrija pri reji prašičev ne bi uporabljala toliko antibiotikov ter jih silili k ležanju na betonu), so njeni potomci vedno trepetali v strahu do njene vrnitve. Do samega konca so se varno počutili le ob njeni prisotnosti. Ob vrnitvi matere so skakali od veselja in vse skrbi so izpuhtele.

A nekega dne se ni vrnila živa. Njeno telo smo pokazali potomcem, da se ne bodo spraševali kam je odšla mati in zakaj se ni vrnila. Postali so zelo nemirni, najbolj vznemirjen pa je bil njen pujsek Chuck.

Pozivam vas, da naslednjič ko boste v laboratoriju tuhtali kako narediti prašiče večje, na hitrejši način, da imajo več otrok, več »reberc«, da bo iz njih več slanine… – si zapomnite, da je vsak izmed teh prašičev Nikki ali Kim.

Ne čakajo, da bi postali svinjina.
Želijo si biti prašiči. 

pismo-trideset
Susie Coston

PREVOD IN PRIREDBA: Veganactive, K.V.K. 

VIR: http://www.animalsoffarmsanctuary.com/post/154173331571/dear-national-pork-producers-council-let-me

Odprtje razstave “Srečne živali” v Mariboru

V mariborskem Domu ustvarjalnosti mladih je sinoči potekalo odrtje razstave “Srečne živali”. Razstavljene so bile izbrane risbice iz našega otrobrskega natečaja Slovenska dediščina in živali, s pomočjo katerega smo oblikovali letošnji dobrodelni koledar. . Otroke smo nagradili z avtorsko pravljico strokovne sodelavke antropologinje dr. Katerine Vidner Ferkov, vsi skupaj pa smo si pogledali nekaj utrinkov iz življenja z živalmi med nami. Sabina iz Dolgouha – za pomoč kuncem je v času množičnega podarjanja daril – žal tudi živali (kuncev) kot darilo, ponudila številne koristne informacije v še čisto novi zloženki o kuncih. Da pa so bili naši želodčki siti, je poskrbela Adriana Hudolin iz Mami je doma , ki je za Fridino domačo kuhinjo spekla slastne dobrote. HVALA vsem za obisk. Vabljeni na obisk razstave še ves teden!

razstava-mb-stiri

razstava-dve

razstava-ena

razstava-mb-5

razstava-mb-6

razstava-mb-deset

razstava-mb-devet

razstava-mb-devetnajst
razstava-mb-dvaindvajst

razstava-mb-dvajeset

razstava-mb-dvanajst

razstava-mb-ena

razstava-mb-enaindvajset

razstava-mb-enajst

razstava-mb-osem

razstava-mb-petindvajset

razstava-mb-sdemnajst

razstava-mb-stiriindivajset

razstava-mb-triindvajset

UTRINKI: http://4d.rtvslo.si/arhiv/o-zivalih-in-ljudeh/174442744

Več kot 500 otroških ilustracij rešenih živali

NATEČAJ SLOVENSKA DEDIŠČINA IN ŽIVALI

Več kot 500 otroških ilustracij rešenih živali

V Zavodu Koki, kjer se ukvarjamo z zaščito rejnih živali, vsako leto izdamo dobrodelni koledar. S pomočjo koledarja obveščamo in izobražujemo o živalih, ki so mnogokrat prezrte: ovce, kunci, krave, prašiči, purani, kokoši, prepelice, race in koze.

Letos smo h ustvarjanju koledarja povabili otroke z natečajem otroške risbe z naslovom Slovenska dediščina in živali.  Živali so del našega življenja že stoletja, vendar jih pogosto slabo poznamo. Še posebej živali, ki niso hišni ljubljenčki.

»Otroci se srečajo z živalmi že zelo zgodaj v obliki igrač, v knjigah, pravljicah in risankah. Do njih imajo poseben odnos. S tem nas ponovno učijo, da so živali pomemben del našega življenja, ki ga moramo spoštovati,« je povedala strokovna sodelavka zavoda Koki dr. Katerina Vidner Ferkov.

Več kot 500 prispelih ilustracij

V natečajnem razpisu nas je zanimalo, kako si otroci predstavljajo sobivanje s srečnimi živalmi. Natečaja se je udeležilo 510 otrok iz slovenskih vrtcev, šol, zavodov in posameznikov. Odzivi so izjemno pozitivni. Mentorji otrok so med drugim zapisali:

»Z veseljem smo se odzvali na vaš natečaj. Cenimo vaše poslanstvo in si želimo, da bi tudi v bodoče poskrbeli za zavržene, ranjene živali. Tudi živali morajo biti srečne.«

Otroci iz skupine Ježki z vzgojiteljicama Marjano Pušnik in Vesno Avbelj, vrtec Najdihojca, Litija.

»Otroci so z veseljem ustvarjali malo domišljijske, a srečne živali. Tudi pogovor o vsebini natečaja je iz ust otrok kar stekel, začutili so ljubezen do vseh živali. Hvala, da smo lahko z vašim navdihom ustvarjali in obudili to temo.«

Ana Kavčič, Kristijan Črnica in 1. razred OŠ Lila Ljubljana

Otrokom je najbolj segla v srce zgodba poškodovane pujse Stelle, kokoši Fride, krave Miše, ovna Maria in racmana Jana, za katere skrbi zavod Koki.

Dobrodelni koledar in potujoča razstava otroške ilustracije po Sloveniji

Izbrane ilustracije izmed tistih, ki so prispele na natečaj, bodo krasile Kokijev dobrodelni koledar 2017.

V mesecu decembru si bo v Mariboru, Celju in Ljubljani možno ogledati tudi potujočo razstavo otroških ilustracij del z naslovom Srečne živali.

»Vsi prihodni od prodaje koledarjev in dobrodelni prispevki bodo namenjeni prehrani rešenih živali in njihovi veterinarski oskrbi,« poudarja Ksenija Vesenjak Kutlačić z Zavoda Koki, ki se vsem udeleženim zahvaljuje za izjemen odziv in pisma podpore.

»Živali so velika odgovornost, zato nam pomoč in veselje otrok in njihovih mentorjev ali staršev pomeni zelo veliko, še posebej v zimskem času, ko je za živali potrebna še dodatna skrb.«

VABLJENI K OGLEDU ČUDOVITE FOTOGALERIJE ( s klikom na otroško risbo se le ta poveča in izpišejo vsi podatki) VSEH PRISPELIH OTROŠKIH RISBIC, KI JO NAJDETE SPODAJ TER OBISKU POTUJOČE RAZSTAVE RISBIC, KI BO V MARIBORU, CELJU IN LJUBLJANI. Seznam vseh sodelujočih in izbranih risb pod fotogalerijo. 

 

NA NATEČAJU SO SODELOVALI:
1. VRTEC RADEČE (ORANŽNA IGRALNICA) strokovni sodelavki Jerneja in Titina
http://jzosmn.radece.si/vrtec-radece
2. VRTEC ČIRA ČARA RADEČE, 8.skupina, Vzgojiteljici: Alja Udovč in Vika Avsec
http://jzosmn.radece.si/vrtec-radece
3. VRTEC SODRAŽICA (skupina Levčki 5 – 6 let) Vzgojiteljici: Tadeja Korelc in Petra Arko
http://vrtec.os-sodrazica.si/
3. VRTEC SODRAŽICA, skupina Medvedki, Dragica Lovšin, Anica Zabukovec
http://vrtec.os-sodrazica.si/
4. ŽUPNIJSKI VRTEC VRHNIKA ((skupina Iskre) Mentorica: Anica Košir Kropivšek
http://www.zupnijski-vrtec.si/
5. MIKLAVŽEV VRTEC – ŽUPNIJSKI VRTEC LOGATEC, Vzgojiteljica Menart Koprivnjak Urša
http://www.miklavzev-vrtec.si/
6. OSNOVNA ŠOLA LILA LJUBLJANA – Ana Kavčič in Kristjan Crnica
http://www.sola-lila.si/osnovna-sola-lila/
7. VRTEC SONČNI ŽAREK VELIKE LAŠČE, PODRUŽNICA TURJAK mENTORICI: Marta Škulj in Nataša Heybal
http://soncni-zarek.si/ –
8. VRTEC NAJDIHOJCA, SKUPINA AETERNIA Mentor:Alenka Krajnc, Bianca Količ Tjaša Korbar Horvat
http://aeternia.si/
9. VRTEC VRHOVCI – ENOTA TEHNOLOŠKI PARK mENTOR: Alenka Klenovšek, Neža Varoga
http://www.vrtec-vrhovci.si/enota-tehnoloski-park/
10. VRTEC LITIJA – ENOTA NAJDIHOJCA mENTORICI: Marjana Pušnik, Vesna Avbelj
http://www.vrtec-litija.si/kontaktni-obrazci/odjava-otrok/enota-najdihojca/
11. CIRIUS VIPAVA (Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava), Mentorica: Tatjana Pregelj , Maja Štefin
http://www.cirius-vipava.si/
12. VRTEC NOVA GORICA, enota Ciciban, mentor: Nevenka Boškin, Mojca Mavri
12. VRTEC NOVA GORICA, skupina Mavrični Palčki, Oranžni palčki, Mentor: Lozej Martina, Neli Koncut
12. VRTEC NOVA GORICA, vrtec Najdihojca, mentorici Sonja Lozar, Tjaša Popović
http://www.vrtecng.si/
13. VRTEC LITIJA (enota Najdihojca), Vzgojiteljici Gordana in Danica
http://www.vrtec-litija.si/
14. OTROŠKI VRTEC METLIKA
http://www.vrtec-metlika.si/
15. OSNOVNA ŠOLA RODICA, Mentorica: Vilma Vrtačnik Merčun
http://www.sola-rodica.si/
16. OŠ SELNICA OB DRAVI – enota vrtec – Kobanček (skupina Mavrice), Mentor: Anica Robič, Simona Hladea
Mentor: Jožica Perc , skupina Ribice (mentor Petra Vogme Lukič)
http://www.o-selnica.mb.edus.si/predstavitevvrtec/
16. Osnovna šola Selnica ob Dravi – Mentorica Andreja Robič
17. VRTCI PRI OŠ KUNGOTA, Mentorica: Nina Založnik
http://www.os-kungota.si/vrtci/
17. VRTEC SPODNJA KUNGOTA, skupina Zmajčki, Vzgojiteljica: Karmen Matjašič
http://www.os-kungota.si/vrtci/
17. VRTEC SPODNJA KUNGOTA – Vetrnice – mentorici: Vesna Haložan, Albina Hrast
http://www.os-kungota.si/vrtci/
17. VRTCI KUNGOTA – Spodnja Kungota , Vzgojiteljica: Sabina Kukovec, Marjeta Grifič
http://www.os-kungota.si/vrtci/
18. VRTEC PTUJ, enota Narcisa, mentorica Simona Koletnik
18. VRTEC PTUJ, enota Marjetica, mentorica Irena Vrabl, Janja Zupanič Koritnik, Ksenija Stipetič, Maja Mrša
http://www.vrtec-ptuj.si/
19. VRTEC STUDENCI, ENOTA LIMBUŠ, mentorici Saša Krefl
http://vrtec-studenci.si/
20. Vrtec Ivana Glinška Maribor – enota Pristan – SKUPINA SOVICE Mentor Sonja Cerić
http://www.vrtec-ivanaglinska.si/enote/enota-pristan/
21. VRTEC OTONA ŽUPANČIČA MARIBOR – Mentorica Mateja Pušnik, enota Mehurčki – mentorica Martina Fašnik
http://www.vrtec-ozupancica-mb.si/
22. VRTEC SLADKI VRH – SKUPINA DEŽNIKI Mentor JOŽICA FRAS in NATAŠA MUSTER
http://www.os-sladki-vrh.com/Galerije/Galerije.php?id=1336&str=1&stvb=V
23. OSNOVNA ŠOLA SVETI TOMAŽ – Mentor Zvonka Lalič
http://www.ostomaz.si/
24. VRTEC KIDRIČEVO – Suzana Žnider , Olga Bezjak
http://www.vrtec-kidricevo.si/
25. OŠ DAVORINA JENKA (podružnica Zalog), mentorica Lilijana Skubic
http://www.osdj-cerklje.si/
26. OSNOVNA ŠOLA TURNIŠČE – Mentor Milena Salaj
http://www.os-turnisce.si/
27. VRTEC LJUTOMER – LIKOVNI KROŽEK Mentorici Nada Rajtman, Stanka Kosi
http://www.vrtec-ljutomer.si/
28. VRTEC LENDAVA – Mentorica: Romana Lebar
http://www.vrtec-lendava.si/
29. VRTEC MANKA GOLARJA GORNJA RADGONA, skupina Modre igralnice, Mentorici: Ivona Kovačič, Hermina Holer
https://www.vrtec-radgona.si/
30. MIKLAVŽEV ZAVOD MURSKA SOBOTA, zasebni vrtec Lavra -enota Tišina
Jožica Bagari
31. DOŠ PROSENJAKOVCI (dvojezična osnovna šola Prosenjakovci), učiteljica Sandra Kontrec
http://www.dos-prosenjakovci.si/
32. VRTEC RADENCI – RADENSKI MEHURČKI – ENOTA GROZDEK – mentorici Cvetka Marinič, Majda Ivanuša
http://www.vrtec-radenci.si/
33. VVZ SLOVENJ GRADEC (vzgojno varstveni zavod Slovenj Gradec), enota Dolič, mentor: Kristina Kovše , Tjaša Krančan; Enota Šmartno – Melita Šumnik, Tina Dvorsak
33. Enota Pameče, Mentorici Erika Breznik, Nina Lipnik
34. CUDV Črna na Koroškem – Mentor Mateja Kristavčnik
http://www.cudvcrna.si/
35. VRTEC KOČEVJE (enota Mojca), mentorici: Anica Žagar, Marija Pogorelec
http://www.vrteckocevje.com/
36. OTROŠKI VRTEC METLIKA, skupina Zvezdice
37. ZAVOD ZA GLUHE IN NAGLUŠNE LJUBLJANA, učiteljica Maša Janež
http://www.zgnl.si/
38. OSNOVNA ŠOLA DESKLE, mentor Alda Zimic Ozebek
http://www.xn--odeskle-qqb.si/

39. VRTEC LAVRA MURSKA SOBOTA (skupina Slončki), mentorici Tadeja Maučec, Barbara Poredoš. 

POSAMEZNIKI:
Gaja Sajko, 6 let
Zala Žogan, Grobelno
Ana Koražija, Laško
Tara Nana Milunović, 10 let , Ljubljana
Trina Kacijan, Hoče

Družina Tine Jakše, Kranj

KOLEDAR BODO SICER KRASILE NASLEDNJE IZBRANE RISBE: 

PUJSA STELLA – SANELA ŠERUGA, 5.a. OSNOVNA ŠOLA SVETI TOMAŽ – JANUAR 

(mentorica Zvonka Lalič) 

MUCA TIGI – SARA KOSI, 5.a. OSNOVNA ŠOLA SVETI TOMAŽ – 

(mentorica Zvonka Lalič)

KUNEC FLIP – IVA HORVAT, OSNOVNA ŠOLA TURNIŠČE   

KRAVA MIŠA – Kian Klančar, 5 let VRTEC SONČNI ŽAREK VELIKE LAŠČE PODRUŽNICA TURJAK 

RACMAN JAN – ZOYA GROŠETA, VRTEC IVANA GLINŠKA MARIBOR, ENOTA PRISTAN 

KOZA BELKA – ZOYA FIJAVŽ, VRTEC IVANA GLINŠKA MARIBOR, ENOTA PRISTAN 

PETELIN COFEK – Žana Vidovič, Vrtec Ptuj, enota Narcisa 

KUNEC MAKS – Tilen Humar, vrtec Najdihojca Nova Gorica 

PREPELICA PHOEBE – Sumeja Pehlić, Vrtec Ivana Glinška mARIBOR (Enota Pristan)

PUJSEK PUMBA Gal Tišler, Vrtec Kobanček OŠ Selnica ob Dravi

KOKOŠKA FRIDA  Zala Sedej, Vrtec Sončni žarek Velike Lašče (Podružnica Turjak)

OVEN MARIO Ema Stojaković, Vrtec Ptuj (Enota Marjetica)

koledar-naslovnica

 

PRAZNIČNE RAZGLEDNICE BODO KRASILE: 

MIŠA 
Lia Bešič, Vrtec Otona Župančiča Maribor
RACMAN JAN
Lucija Kure, Osnovna šola Selnica ob Dravi
 
PUMBA
Tia Petek, Vrtec Kočevje ( enota Mojca)
STELLA 
Grega Hanžekovič,Miklavžev zavod Murska Sobota, zasebni vrtec)
FRIDA 
Nina Šurbek, VVZ Slovenj Gradec (enota Dolič)
BELKA
Žan Jakše, 5 let, Kranj
MUCA TIGI 
Lela Žilavec, Vrtec Manka Golarja Gornja Radgona
PETELIN COFEK 
Lana Marič, Vrtec Lendava
KUNEC MAKS 
Tilen Humar, vrtec Najdihojca Nova Gorica 
OVEN MARIO 
Enej Tkalec, Osnovna šola Lila Ljubljana 
PRAVLJIČNA RISBA 
Kiara Šajnović, Vrtec Litija, enota Najdihojca

dobrodelne-razglednice

PRAV VSE RISBICE PA BOMO VZELI S SEBOJ NA POTUJOČO RAZSTAVO Z NASLOVOM “SREČNE ŽIVALI”. Razstava bo na ogled v decembru v Mariboru, Celju in Ljubljani. 

Flipov voziček – odzivi

Potem ko je naš kunec Flip, ki ima parezo zadnjih nog, dobil invalidski voziček, ki mu ga je z veliko ljubezni izdelala gospa Tamara, je zgodba dobila nove razsežnosti. Gospa Tamara je dobila naročila za že drugi voziček, ki je romal v Celje. Zanj ni želela denarja, prosila je, da denar kot donacijo poklonijo Kokiju. Gospa, ki je voziček za svojo kunčico naročila, je že poslala prve fotografije – malo so ga predelali. Kokiju pa je nakazala donacijo, s katero smo kupili poln prtljažnik krompirja.

Medijski prispevki o kunci Flipu pa so odmevali tudi po šolah, utrinek je iz vaške šole na Gorenjskem, kjer so učiteljice izrezale prispevek in ga postavile na ogled v avlo. 

invalidski-vozicek-za-kunce-dve-1

invalidski-vozicek-za-kunce-dve-2

prispevek-o-kuncu-flipu-v-soli

14. oktober – praznik jajc. Pa vemo, kdo jih znese?

Drugi petek v oktobru se po svetu obeležuje tudi kot svetovni dan jajc. Njegov namen je opozoriti na koristnost in vsestranskost jajca kot živila, ki naj bi bilo nepogrešljivo v človekovi prehrani.

Ob razmišljanju o nas in kako zelo pomembna naj bi bila jajca za nas v naši prehrani torej, pa seveda kot zmeraj pogosto povsem pozabimo, da jajca ne rastejo na drevesih kot kakšni plodovi, ampak da pridejo iz teles.

kokosi-za-jajca

In to ne srečnih, zadovljnih teles, ampak iz teles danes močno gensko deformiranih ptic, ki imajo zaradi sforsirane nesnosti ogromno okvar reproduktivnih organov, njihova kratka življenja ( po letu in pol so poslane v klavnice) pa so v 90% ujeta med žičnate kletke brez da bi kdaj uzrle sonce, pobrskale po zemlji za deževnikom, videle odraščati svoje potomce.

reja-kokosi-nesnic

kletke-za-rejo-kokosi

kletka-za-kokosi-nesnice

kokos-in-jajce

 

To, kako živijo (v Sloveniji je manj kot 1% kokoši nesnic pašne – zunanje reje), pa je le del celotnega problema, ki je preprosto povezan s tem, da nanje gledamo kot na tovarne jajc in ne kot na živa bitja.

In to od samega začetka. Maloko ve (v zadnjih letih pa je teh podatkov vedno več), da so piščanci moškega spola živi zmleti ali uplinjeni v prvih dneh svojega življenja. Ali kot je povedal za enega od slovenskih časopisov študent veterine Blaž Primc:

” V rejah konzumnih nesnic izvaljene piščance najprej ločijo po spolu; samice po posebnem tekočem traku pošljejo v rejo, samčke, ker so za rejo neuporabni, pa usmrtijo. »Njihov tekoči trak zavije v napravo, ki se ji reče mlin in ki v principu ni dosti drugačen od tistega za žito, le da se v njem meljejo piščanci. To pomeni, da piščanca dve površini močno stisneta, kar naj bi ga ubilo. Postopek sem imel priložnost videti v eni od rej. Sledi precej žalosten prizor, saj piščanci z lupinami vred padejo v mlin, pod katerim je velik zabojnik, v njem se torej nabirajo izmaličeni piščanci. »Vendar mlinu ne uspe vseh takoj ubiti. Videl sem, da se je kar nekaj piščancev premikalo še dolgo potem, ko so padli v zabojnik, kar pomeni, da je njihova smrt dolgotrajna in mukotrpna. “ (VIR).

Pasme nesnic namreč niso primerne za meso (ne priraščajo dovolj hitro, da bi se reja za meso izplačala), zato ni ekonomično in smiselno, da bi majhne peteline – piščance hranili. Po zakonu jih tako usmrtimo. Pravilnik o uničenju enodnevnih piščancev.

Skrajno absurdna situacija, če pomislimo,da bi večina izmed nas, z vso možno predanostjo in skrbnostjo, pobrala majhnega ptiča, ki je padel iz gnezda, ga poskušala vrniti na drevo in upala, da bo našel pot k mami nazaj. Ko kupujemo jajca, nehote podpriamo brutalno dejanje mletja živih piščancev. Bi lahko sami pritisnili na gumb za mletje? Pred časom so v enem od obratov na tujem, vanj vdrli aktivisti – borci za pravice živali. In ustavili aparat za mletje piščancev. Prišli so policisti. Ko so jih aktivistov pozvali, da ponovno sprožijo napravo za mletje – tega niso zmogli. Bi zmogli mi? Večina nas zagotov ne.

Povsem rutinski in običajen postopek je tudi krajšanje kljunov – debikiranje.

 

debikiranje-piscancev

 

Kako zgleda življenje v ujetništvu, pa smo že omenjali. Na to, kakšne so videti kokoši, ki so po človekovih merilih ” odslužile svoje”, pa smo pred časom opozarjajo  tudi v medijih. Na njihovih telesih se poznajo sledi izčrpanosti in nenormalna skubitev. 

resena-kokos-ena

Seveda vse skupaj ne bi bilo sporno, če bi šlo zgolj in samo za prehranske artikle – predmete.

Tako pa se malokdo med nami zaveda, da to počnemo živalim, ki čutijo, se zavedajo, sklepajo tesne medsebojne vezi in pogoji, kakršne smo jim določili, pa so daleč od tistih, ki jim jih je namenila narava.

Kokoši so po naravi izjemno radovedne živali, ki ves dan brskajo in iščejo hrano. Posebna oblika sprostitve je posipavanje s peskom, kopanje v mehki zemlji/pesku. Včasih so veljale za ene najboljših živalskih mam. Danes pa piščanec svoje mame sploh ne vidi. Kokoš ne vidi v svojem življenju petelina. V vse postopke reprodukcije posega, nadzoruje in vrši človek.

 

Zato hrana živalskega izvora, pa če si to priznamo ali ne, vsebuje sestavino, ki je nikoli ne bo na deklaraciji – odvzem slehernega dostojanstva živemu bitju, katerega namen je daleč od tega, da služi človeku. Ampak ima svojo lastno notranjo vrednost. Kot srna. Kit. Orel. Kdorkoli izmed živalskega kraljestva, kamor nenazadnje uvrščamo tudi človeka. 

Kadar v povezavi z jajci v ospredje postavimo tistega, komur jajca pripadajo, in ne nas same, kadar pogledamo na svet jajc skozi njihove oči, je podoba daleč od nekaj, kar bi pravzaprav slavili. Da bi spodbudili, da začnemo razmišljati o izključitvi jajc iz naše prehrane, smo pripravili številne recepte za jedi brez jajc. Tudi palačinke!

Preverite na Fridina domača kuhinja! 

Pripravila: Ksenija V. Kutlačić, univ.dipl.kult. 

 

 

Voziček za Flipa

Svet ne pripada le zdravim, srečnim in uspešnim ljudem.
Ali živalim. Pripada nam vsem.
Kunček Flip ima parezo zadnjih nogic, s katero sicer zelo dobro funkcionira, res pa je, da ne more šibati kot bi lahko sicer.
No, ni mogel.

Gospa Tamara Zupe, ki sicer z vsem srcem pomaga prostoživečim mucam in Društvu za zaščito živali Pomurja, mu je na našo prošnjo namreč z ljubeznijo in spretnimi rokami, napravila voziček.

S Flipom sta se tudi spoznala, gospa Tamara pa je povedala, da se je v Flipa zaljubila že po fotografiji.

kunec-flip-in-maksek

Flip levo, desno od njega Maks

V svojem srcu pa nosi posebno zgodbo, zaradi katere je v svoji glavi oblikovala vozičke za invalidne živali že nekaj let. S solzami v očeh je povedala takole: 

” V glavi sem oblikovala voziček za invalidne živali že nekaj let. Vse od dne, ko je veterinar vztrajal, da bo evtanaziral našo Mišo. Miša je bila muca brez nogice, ker jo je nek okrutnež privezal za njo in streljal v njo z zračno puško. Revica si je odgriznila nogico, na kateri je bila privezana in pri tem si je izpulila tudi vse zobke. Takšno sem najdla, jo ujela z živolovko, saj ne da je bila samo nesocializirana in prestrašena, bila je čisto prava divjakica. Po treh letih njene in naše močne potrpežljivosti, je postala prava cartika a še vedno malo boječa. Eno jutro sem jo najdla hromo na zadnje tačke in vso prestrašeno. Nekdo jo je brcnil. Od tod dalje poznate zgodbo, ker sem z njo začela. Nikoli, res nikoli si ne bom odpustila, da sem privolila v to dejanje in od takrat naprej v glavi delam vozičke. Za vse Miše in Flipe. Zdaj se poskušam oddolžiti. “

vozicek-za-kunce-ena

vozicek-za-kunce-tri

vozicek-za-kunce-stiri


In tako Flipek ponovno šiba po pašniku. Njegova zgodba pa osvaja srca ljudi, Flip pa z njo postaja mala medijska zvezdica. Tukaj. 

In tukaj.

prispevek-o-kuncu-flipu

In prav je tako.

Ker življenje ni dragoceno zato, ker je popolno.

Ampak ker je naše.

V vsej svoji nepopolnosti, s katerimi moramo živeti.

flip-in-tigi

kunec-flip-in-muca-tigi-ena


Zelo smo hvaležni. Gospa Tamara pa pravi, da ji bo v največje veselje, če bodo ljudje spoznali, da tudi hrome živali lahko dostojno živijo. In da bo morda več ljudi svoje živali pustilo živeti in jim omogočiti bolj kvalitetno življenje. 


No, mi le dodamo, da si želimo, da vsi spoznamo, da naj tudi povsem zdrave živali živijo – ne pa da jih zdrave, polne življenja koljemo in dajemo v kunčje obare.


Ko je na voljo toliko prehranskih alternativ!
Go, Flip,Go!

invalidski-voz-za-kunce-flip

vozicek-za-flipa

 

Tigi in njena zgodba

BELA MAČJA GOZDNA VILA 

“Bilo je prejšnji teden, ko sem jo opazila. 
Čepela je ob robu gozda in strmela na cesto, po kateri sem peljala. 
Prešinilo me je, da je vendarle nekoliko neobičajno, da je na tem mestu maček (gozd in koruzno polje). 
Ampak. 
Mačke so povsod. Bo že vedela, kaj počne. 
In sem peljala dalje. 
Čez nekaj dni se je prizor kot “dejavu” ponovil. 
Na istem mestu je znova stala in strmela v avto. 
Tokrat nisem peljala mimo. Ampak ustavila. 
In ona je svoj pogled ravno dovolj dolgo zadržala na meni, preden je zbežala v gozd, da me je spreletel občutek, da nekaj zelo potrebuje. 
Najprej očitno – hrano. 
Vrnila sem se po konzerve naše Makice in ji v kartonsko škatlo nastavila hrano. 
Zgoltala jo je v nekaj minutah. 
S starejšim juniorjem pa sva se odločila, da jo pričneva hraniti. Tudi zato,ker potrebuje veterinarja. Ni zgledala dobro. 
V nekaj dneh smo razvili pravi mali ritual, ki smo se ga že po malem vsi veselili. Ona pa je začela z nama komunicirati, mijavkati brez glasu. 
Ni zgledala dobro. 
Kartonsko škatlo sva zamenjala z boksom in odejo in sklenila, da jo v petek poskušava nekako ujeti, da jo odpeljeva na pregled k veterinarju. 
In je prišel petek. 

Ko sva se danes zjutraj pripeljala, naju je čakala – v boksu. 
Seveda se je umaknila in znova nekaj po svoje razlagala, potem pa se razveselila hrane. Midva pa sva zaprla vratca. 

Sedaj se počuti malo izdano in se nič noče pogovarjat, medtem ko vsa mehka, skopana in dišeča počiva na topli odejici v boksu v naši sobici:) 
Ampak bo kmalu bolje. 
Spretne veterinarkine roke so ji namreč odstranile na stotine bolh, zajedevcev, ki so prekrivale njeno telo. Ki je tako oslabelo, da vprašanje, če bi preživela zimo. 
Mislim, da zdaj jo bo. 
Zgodbo sem zapisala še iz enega drugega razloga. 
Velikokrat se nam vsem zgodi, da naletimo na nekoga, za katerega v določenem trenutku, lahko je to stotinka trenutka, začutimo, da potrebuje pomoč. 
Pa si rečemo, bo že nekdo. In odmislimo. In gremo dalje. 
Ne da bi se zavedali, da smo po vsej verjetnosti prav mi ta nekdo. 
In da tistega naslednjega verjetno ne bo. 

Objavo namenjam Sabini. Če sem jaz spretno prepoznala potrebo po pomoči v mali beli muciki, pa jo je ona v človeku. ” 

 
Tigi je z nami že dve leti in je zrastla v pravo mačko! Hvaležni bomo, če nam boste v projektu botrstva pomagali skrbeti zanjo. 
 
 
 

 

Flip – ker svet ne pripada samo zdravim. Ljudem ali živalim.

Zgodba kunca Flipa je zagotovo nekaj posebnega.

Kot vsaka zgodba človeka ali živali, kateremu usoda nameni malo težjo, drugačno pot skozi življenje.

Flip je plemenski kunec, ki je slaba tri leta preživel kot večina kuncev razplod, v tesnem, zelo redko očiščenem, temnem zajčniku v prizidku neke hiše. Dobrim ljudem, ki so v času počitnic skrbeli za rože pri tej hiši, medtem ko so lastniki hiše odšli na počitnice, se je zasmilil. Po dogovoru z njimi je Flip v družbi še desetih kuncev, ki so tam bivali, prešel v roke ljudi, ki so mu želeli poiskati trajen in varen dom v naravi.  

konec dopusta

Namestili smo ga na eno od lokacij, kjer že živijo kunci, rešeni klavrnega življenja in gotove smrti.

kuncji pasnikOpazovati žival, ki je vse svoje življenje preživela v ujetništvu, ko naredi prve poskoke na prostem, je nekaj izjemno ganljivega. Šele takrat, ko živalim vrnemo, kar smo jim vzeli, pravzaprav ugotovimo, kako zelo pogrešajo okolje, ki smo jim ga vzeli, ko smo jih zaprli v ujetništvo. Po nekaj dneh se je opogumil, prišel izpod gajbice in zaživel. Potem pa se je zgodilo čez noč. V roku dveh ur. Flipa je doletela pareza. Ja, to je kunček, ki smo ga peljali na veterinor v času, ko je iz prikolice za prevoz živali skočila Reza (Tina).

Po intenzivni terapiji, večdnevni hospitalizaciji, je prišel nazaj v domačo oskrbo. Vzroki za parezo so lahko različni, vse pa kaže, da Flip morda ne bo več skakal kot skačejo kunci. In da se bo premikal po svoje.

kunec flip paraliziran

Po vzoru iz tujine smo se lotili izdelave vozička, ki ga bo dobil v roku slabih dveh tednov. Da bo lahko svoje življenje preživel čim bolj kvalitetno in dostojno v svoji družbi – družbi kuncev. Flipa smo izbrali za ambasadorja meseca.

Ker svet ne pripada le lepim, zdravim, srečnim ljudem.

In ne pripada le ljudem.

Ampak tudi živalim. Spet ne samo lepim, zdravim in srečnim.

Pripada nam vsem. In čisto vsak od nas ima pravico do življenja.

flip

Ob tem pa je seveda žalostno dejstvo, da vsakodnevno koljemo zdrave kunce, polne življenja, energije in upanja. Jih zlorabljamo v poskusih in z njimi ravnamo na način, ki ga ne bi privoščili nobenemu živemu bitju.

 

Prosimo, razmislite, da izberete polnovredno rastlinsko prehrano, zaradi katere ne bo treba umreti nobeneni živali. Ne uporabljajmo kozmetike, čistil in drugih sredstev, ki so testirana na živalih.

Flip bo postal del projekta Posvoji me., s pomočjo katerega lahko postanete tudi vi njegov boter in s simboličnimi mesečnimi prispevki omogočate hrano, steljo, veterinarsko oskrbo zanj, ter ga tudi obiščete.