Stellinih 5 let 

Njena zgodba je ena tistih, ki človeku sezejo najbolj do srca, saj je v borbi za sebe skocila iz prikolice in tistega avgustovskega dne dobesedno tudi v moje zivljenje, saj mi je na cesti prekrizala pot, peljala sem mimo.
Spomnim se obcutkov, da sem zelela pogledati stran in peljati naprej. Preobremenjena z vsemi ze resenimi zivalmi in druzino.
In potiho pricakovala čudez – v smislu – da bo ze morda nekdo drug storil kaj. Jo rešil recimo.
Dokler nisem v neki stotinki sekunde dojela, da ne bo. Drugega čudeza. Ker sem ta cudez za njo zal jaz.
Danes sem vesela, da sva bili obe tako pogumni.
Ona, ki je storila vse, da se resi.
In jaz, ki sem kljub vsemu sla skozi, namesto okoli.
Nenazadnje je to najboljsa pot.
Se na mnoga leta, nasa pujsja zvezdica😍
Njena zgodba je skupaj s fotogalerijo del moje knjige Zivali, moje prijateljice, ki jo lahko narocite na zs in podprete cudovit zivljenjski prostor namenjen ohranjanju Narave, Zivali in Ljudi.

Jesenska opravila

Da so naši pujski siti, nabiramo želode vsi 🙂 

Miško in dež

Miško ne zamudi niti enega deževnega dneva. Mi pa tudi ne:) 

Obhodi po pašnikih te dni

Pujsek Pumba je z nami že 4 leta!!! 

Matejina jata

Hiška za Lano

Mala Lana je zrastla, pa je morala tudi hiška zrast 🙂 Tako smo v mesecu septembru bili zelo pridni in se lotili Lanine hiške. 

Hvala vsem, ki ste prispevali sredstva za nakup lesa. Nismo mogli drugače, kot da smo hiške povečali in posodobili še na drugih pašnikih. 

 

Prašne kopeli za Suly

Prasne kopeli si ptice kot so kokosi v naravi brez tezav naredijo same. V zemlji, ki je fina in suha. Kalisanje, prhutanje in obracanje v tako rahlji zemlji ima stevilne pozitivne ucinke – od odpravljanja zajedavcev, druzenja – socialna funkcija, funkcija sprostitve itd…
No, ce ste pa po dusi malo umetnika, in imate radi zgodbe, jim jih lahko sami pripravite. Leseni hlodi za ograjico, mivka/pesek/pepel/travinje mlete, pa so tukaj 
Tako imata Suly in njena prijateljica čisto svoje terme. 

 

Mala Lana – dobrodošla

Dober večer 💞
Ne, nisem skočila iz tovornjaka. 
Zbežala se, veš. 
Ker bi morala biti jutri, na lepo soboto, ki je pred nami, nekomu za darilo. 
In potem…me ne bi bilo več. 
Pa so me vseeno ujeli. 
Pujski pač ne smejo zbežati svoji usodi.

A glej ti čudež 💫
Vse dogajanje je v gozdu, kamor sem se zatekla, videla izjemno sočutna mamica Marina, nežna ženska, ki je bila na sprehodu s psom. Ni mogla dovoliti, da bi bila moj pogum in tek za svobodo zaman. Prosila je tega fanta, če me lahko vzame. 
Mislim, da bi ji bila moja pujsa mama hvaležna, če bi me videla sedaj, saj tako mehke odejice, ljubečih rok in prijetnih ljudi še nisem spoznala. To bi si verjetno želela zame. 
No, njene želje so se uresničile. 

Vedela sem, da mora biti ta svet lep! 
Da mora biti v njem nekaj več…
In je, veste 💖

Nočko vsem *

 
Tako se je na svobodo in v naša srca prikradla mala Lana. 
 
 
 
 
 
 
 

 

Zima pri Kokiju

Prelep poklon za 50 let – botrstvo kravi Miki

Pred dnevi se je na nas obrnila gospa Jerneja s prav posebno prošnjo. Vprašala je, ali je možno pri nas posvojiti kravo. Ne tako zares, ampak da je pred časom zasledila, da imamo projekt botrstva – posvojitve na daljavo – rešenim živalim.

Seveda smo se tega zelo razveselili, saj je to eden od načinov, s pomočjo katerega skrbimo za živali.

No, nismo pa slutili prelepe zgodbe, ki se je skrivala v ozadju. Dokler je ni Jerneja začela pripovedovati.

Ko sta se s sedanjim soprogom spoznala, govorimo o več desetletjih nazaj, ji je Uroš, bodoči mož, rekel, da za 50 let mu pa lahko kupi kravo. Krave so že od nekdaj njegove najljubše živali. Leta so tekla in po vseh teh letih je prišel Abraham. In zvesta žena Jerneja se je spomnila na moževo željo in začela iskat način, kako mu jo izpolniti. Ker živijo v mestu, se seveda s pravo kravo ne bi izšlo. Prišla pa je na idejo, da jo soprog dobi na simbolen način. 

Na današnji dan, njegov rojstni dan, je vsa družina obiskala svojo varovanko.

Živali povezujejo. 

Od srca smo hvaležni gospe Jerneji, ki nam bo s svojimi prispevki pomagala skrbeti za Miko, ki bo, kar bo ostalo, seveda nesebično delila s svojim Miškotom. 

Na posvojitev na daljavo, s pomočjo katerih financiramo oskrbo živali, pa čaka še kar nekaj naših varovancev. Če kdo dobi sorodno idejo za darilo:)