Snemanje prispevka za oddajo O živalih in ljudeh

Z velikim veseljem smo znova gostili ustvarjalce oddaje O živalih in ljudeh. V prijetni reportaži, ki je nastala (ogledate si jo lahko TUKAJ: http://4d.rtvslo.si/arhiv/o-zivalih-in-ljudeh/174508853), smo predstavili aktualen dobrodelni Kokijev koledar, katerega polnijo fotografije Tadeja Gudana, pa Dorino življenje dve leti pozneje ter predali sporočilo o živalih kot čutečih bitjih. 

Predavanje: Živali – ujetniki kletk, neredko pa tudi naših želja in ljubezni

Minuli teden smo gostovali na veganski večerjici, ki jo vsak mesec pripravlja društva Za živali!  . 

Tokrat smo se osredotočili na različna ujetništva, v katera zapiramo živali med nami – zaradi potreb,  neredko pa tudi naših želja in ljubezni. Prav nobeno ujetništvo pa za živali ne predstavlja optimalnega življenja. 

Ksenija V. Kutlačić je na podlagi primerov iz življenja z živalmi, ki jih določamo za “rejne živali”, opozorila na žalostno, a resnično dejstvo o telesih živali. Živali res lahko osvobodimo ujetništva, a ostanejo mnoge zavedno ujete v svoja, od nas pohabljena telesa, ki smo jih ljudje zaradi naših potreb, prilagodili sebi in potrošnji in sicer tako, da v najkrajšem možnem času proizvedejo čimveč mleka, mesa in jajc. 

Slednje pa seveda ni v korist zdravemu in dolgemu življenju živali, temveč nasprotno. Živali zaradi prehitro pridobljene teže ne zmorejo več hoditi (primeri piščancev broilerjev, ki v 40ih dneh! dosežejo ogromno maso), zaradi sforsirane nenaravne nesnosti (300 in več jajc letno) pa imajo številne okvare reproduktivnih organov in tako dalje. 

Znova je poudarila, kaj pomeni zatočišče (sanctuary) za živali – za razliko od zavetišča (shelter) in kako zelo pomembno je, da potrebe živali v nobenem pogledu niso spregledane – četudi z dobrimi nameni. To med drugim pomeni, da jih ne počlovečimo, v njih pa je vedno treba spodbujat lastnosti, ki so njim naravne (prašičjost – prašičjo naravo v prašiču – namesto iskat vzporednic s psi z namenom, da bi se ljudem priljubili). 

Po predavanju smo se okrepčali z odlično vegansko hrano.

Ob tem naj se od srca zahvalimo vsem, ki ste obiskali naš mali bazar in finančno podprli naše delovanje ter donirali hrano za živali. 

 

 

Izšel Koki koledar 2018

Pred nami je tretji Kokijev dobrodelni koledar (14 listni stenski koledar)

Kot vsako leto ga tudi tokrat polnijo prelepe podobe živali, zlasti tistih, ki jih sicer odrivamo stran od naših src in živijo življenja daleč proč od naših oči.
Le redke med njimi dobijo priložnost živeti življenja po svojih in ne naših merilih. In te so sedaj pred nami. Naj bosta prav njihov srečen pogled in neizmerno zaupanje, ki jim sije iz oči, spodbuda nam, da se potrudimo in pokažemo, da kot ljudje znamo bolje.

Naj nam dajo moč, da postavimo nove temelje naše družbe, ki ne bodo zgrajeni na hrbtih nemočnih bitij,
vse svoje življenje zaprtih v ujetništva in prikrajšanih za vse, za kar je vredno živeti. 

Foto trenutke je tokrat ujel Tadej Gudan, ki se že več kot 25 let ukvarja s fotografijo
(www.fototrenutki.com), posebno vrednost pa prepoznava v kamnih, mineralih in kristalih
(https://kristalcek.myshopify.com/pages/).

Tadej pa je posebno poglavje v svojem življenju obrnil, ko je
rešil življenje drobnemu pujsku Pumbi, ki danes živi na naši Domačiji Koki.

Foto zgodbo je tudi tokrat mojstrsko povezala in uredila Martina Skender (Skener design)
Od srca se zahvaljujemo vsem, ki nam stojite ob strani in po svojih močeh pomagate, da so rešene živali
site v varnem, toplem in ljubečem okolju. In se trudite za boljši dan zatiranih čutečih bitij med nami, ljudi
ali živali.

Naročila info@zavod-koki.org ali 051 321 200 

 

 

Ksenija V. Kutlačić

Iz ujetništva v svobodo

V ponedeljek smo se odzvali povabilu Mestne knjižnice Ljubljana, ki nas je v okviru projekta Pravice živali povabila, da predstavimo naše delovanje in kako mi vidimo temeljne probleme človeka v odnosu do živalih, ki jih določamo za “rejne” živali oziroma širše – do živali nasploh.

Predavanje z naslovom “Iz ujetništva v svobodo” je začela strokovna sodelavka Zavoda Koki, urednica neodvisnega medija Zdravo Slovenija, antropologinja dr. Katerina Vidner Ferkov, ki je pred zbrane postavila vprašanje, kakšno asociacijo nam vzbuja število 40.000? 

Gre namreč za število ubitih živali za človekovo prehrano NA SEKUNDO. 

V nadaljevanju je predstavila širši kontekst in položaj enih najbolj zasužnjenih živali med nami ter nas s posamičnimi primeri spomnila, da njihov položaj ni tako zelo drugačen od položaja človeka v sodobni družbi. Predstavila je primere, ki nazorno kažejo na to, da tako kot se godi živalim, se godi ljudem. S primerom čipiranja je poudarila pomen človekove potrebe po kontroli nad vsem in vsakomur (ljudje niso izvzeti). Izpostavila pa je tudi prakse ravnanja z ljudmi, ki ne prinašajo ekonomske koristi družbi (starejši) in prakse ravnanja z živalmi, ki ne prinašajo več ekonomske koristi družbi (mletje živih piščancev – petelinov, ki niso koristni jajčni industriji). Ob omembni slednje prakse je marsikdo osupnil, saj so postopki sicer zakonsko dovoljeni in povsem legalni, vendar o njih ljudje vemo zelo malo, saj smo življenja živali umaknili našim pogledom in posledično našim srcem. Zato je dejstvo, da so enodnevni piščanci po zakonu uničeni na živo, marsikomu neznano. 

Ksenija V. Kutlačić nas je popeljala skozi zgodbe rešenih živali in na podlagi primerov razvila tezo, da živali sicer lahko rešimo  ujetništva in osvobodimo sistema izkoriščanja, vedar mnoge ostanejo zavedno ujete v lastna – od človeka – zdeformirana in pohabljena telesa. Zaradi selekcijske vzreje piščancev na meso, kokoši na jajca, krave na mleko in tako naprej, so živali prisiljene živeti v pohabljenih telesih. Najbolj viden primer so piščanci broilerji – piščanci pitanci, ki v 40ih dneh življenja (do zakola) dosežejo nenormalno telesno maso, katere noge in kosti seveda ne zmorejo nositi.

V zaključnem delu smo se pogovarjali o številnih vprašanjih, kako spremeniti obsotoječe temelje, na katerih je zgrajena sodobna družba in niso dobri ne za živali ne za ljudi. 

 

 

” Iz ujetništva v svobodo” – dr. Katerina Vidner Ferkov in Ksenija V. Kutlačič

Mestna knjižica Ljubljana nas je v okviru ciklusa dogodkov pod naslovom Pravice živali povabila na predavanje in predstavitev, ki bo v ponedeljek, 16. oktobra, ob 18. uri.

Predavanje z naslovom “Iz ujetništva v svobodo” bo  tematsko razdeljeno na dva dela.

Antropologinja dr. Katerina Vidner Ferkov bo predstavila teoretski okvir postmoderne družbe in mesto človeka in živali v njej, Ksenija V. Kutlačić pa bo predstavila delovanje zavoda in njegova prizadevanja ter problematiko našega odnosa do rejnih živali oziroma živali nasploh.

Vljudno vabljeni! .

Več: http://www.mklj.si/prireditve/item/14484-iz-ujetnistva-v-svobodo-dr-katerina-vidner-ferkov-in-ksenija-v-kutlacic#.Wd5ZeFuCzIU 

Kokijev likovni natečaj: ” Zazri se v moje oči”

»V teh očeh vidim toplino.«
»Kot da bi me gledal človek.«
»Moj najboljši zvesti prijatelj!«

Tako​ ​številni​ ​ljudje​ ​opisujejo​ ​živali,​ ​ki​ ​so​ ​ob​ ​njih​ ​v​ ​dobrem​ ​in​ ​slabem,​ ​v revščini​ ​in​ ​bogastvu,​ ​v​ ​soncu​ ​in​ ​dežju,​ ​v​ ​bolezni​ ​in​ ​zdravju,​ ​v​ ​žalosti​ ​ali sreči.

Človek je od nekdaj sobival z naravo in ​živalmi.

Bile so del družine, ​širše skupnosti, zavezniki, pomočniki in učitelji.

Zaradi sodobnega načina ​življenja se je stik z njimi marsikje povsem prekinil. Domače ​živali, ki so nekdaj polnile kmečka dvorišča, danes ​živijo daleč proč od naših oči in naših src, ujeta med betonske rešetke in kletke. Gozdnim ​živalim jemljemo ​še zadnje kose ​življenjskih prostorov. Mnogo ​živali, ki jim namenjamo vlogo družninskih članov – hišnih živali, pa vse dni preživlja ujetih v stolpnice, kamor smo se nehote zaprli in pustili ujeti tudi ljudje.

Z natečajem »Zazri​ ​se​ ​v​ ​moje​ ​oči«​ ​želimo opomniti, da smo vsi del enega sveta in med seboj izjemno povezani. Veselimo se vaših ustvarjalnih del, ki naj jih vodi misel, da tako kot se godi ​živalim se godi ljudem. 

Vabimo vas, da izlijete na papir sporočilo o pomembnosti odnosa človek – ​žival, ki naj izraža vzajemno spoštovanje, sprejemanje, pomoč, ljubezen in zaščito.
Izmed prispelih del jih bomo nekaj izbrali tudi za letošnji Kokijev dobrodelni koledar, dobrodelne razglednice, vključili v dvodnevno razstavno galerijo pod brajdami na Domačiji Koki in ponudli na dražbi, s pomočjo katere bomo skušali zbrati za hrano rešenih živali. 

Izdelke pošljite najpozneje do 20. oktobra na naslov Zavod Koki, Na produ 13, 2354 Bresternica – pripis – LIKOVNI NATEČAJ 

Za vse informacije smo na voljo na info@zavod-koki.org ali 051 321 200. 

Veselimo se vseh vaših ustvarjalnih del! Hvaležen​ ​pozdrav! 

 

 

Potrebujemo pomoč – bik

Prosim pomagajmo, če se da – bik

Na nas se je pred dnevi obrnil gospod Boštjan. Njegov stric, ki je kmet, je moral v bolnico in na daljše okrevanje po poškodbi. 
Na kmetiji je imel nekaj živali, ki so jim sorodniki za ta čas že poiskali začasne domove (dokler ne okreva). Z izjemo 16 mesecev starega bika. Tega je redil za zakol. In ta mu bo sedaj namenjen pač malo prej, saj ni nikogar, ki bi lahko zanj skrbel na dolgi rok. 
Gospod Boštjan, ki se mu je bik zasmilil, je prosil, če bi lahko pomagali in ga namestili kam, kjer bi lahko živel do konca dni. Situacija je sledeča. Ta trenutek ga sami ne moremo namestiti nikamor, ker so vsi hlevčki zasedeni oz potrebni konkretnega popravila. Lahko bi zanj poskrbeli v roku nekaj mesecev. 
Je kdo med vami, ki bi ga lahko začasno vzel k sebi v boks za določen čas’ Strošek prevoza bomo pokrili v sodelovanju z različnimi organizacijami. Prav tako strošek oskrbe, dokler ga ne prevzamemo. 
V nasprotnem primeru ga ne čaka nič dobrega. In ves živi dan še ni stopil na travo…kot milijarde ostalih. 
Če imate kak predlog, rešitev, prosim javite se na info@zavod-koki.org ali 051 321 200. Hvala. Časa žal ni veliko. ..

Kokoški Fridi v slovo

Poslovila se je kokoška Frida, ena prvih ambasadork nevidnih živali med nami. 
Kokoško Frido smo pred štirimi leti skupaj z jato sto odpisanih nesnic vso iztrošeno in oskubljeno dobesedno potegnili izpod hloda s sekiro, odkupili za 60 centov in ji rešili življenje. Prepeljali smo jo v majhno vasico pod Krvavcem, da bo tam v miru živela do konca svojih dni. 


Ampak ona si je za razliko od ostalih kokoši izbrala drugi pot. 


Ni želela biti del Srečkove kokošje jate. Ampak človeške. S svojo zvedavo in bistro naravo ni upoštevala meja, ki jih določamo ljudje in urejala medsosedske odnose po svoje  
Z okenske police je opazovala, kaj se kuha v kuhinji. Na vrtu prevzela vlogo vrtnarja.

Ko pa je naš majhen kraj na Gorenjskem postal tudi medijsko zanimiv, pa je prevzela vlogo tajnika za stike z javnostjo in zlezla prav vsakemu v naročje. Njeno potrebo in veselje po druženju z ljudmi, smo upoštevali.

In tako je v treh letih obiskala nešteto slovenskih vrtcev in se pustila pocrkljati nežnim otroškim rokam. Ki so risale njene portrete.

In ko je bila že tako zelo znana, da ji je pripadal samo še naslov Finžgarjevega romana (http://www.delo.si/sobotna/frida-pod-svobodnim-soncem.html), smo se odločili, da postane tudi ambasadorka veganske kuhinje, ki smo jo ustvaili skupaj z Društvom za zaščito živali Pomurja. Fridine domače kuhinje. Frida ne bi bila Frida, če ne bi v trenutku osvojila tudi srca Prekmurskih deklet in fantov. Zaradi izjemne ljubezni in naklonjenosti do nje, smo se odločili, da lansko poletje ostane na počitnicah pri Petri v Prekmurju. 
Tam je ostala zavedno. 
Draga Frida, pogrešali te bomo. 
Vendar…nihče zavedno ne umre, samo zdaj naenkrat tako zelo, zelo daleč je. Poljubi Odija, ki si ga imela tako rada, da sta skupaj ležala na kavču. Naredita si najlepši kavč iz oblaka.Ko bo ril, boš mu zvesta, kajne? Tudi črvi iz oblakov so verjetno okusni  
Ne glede na to, da bo vedno imela posebno mesto v našem srcu, pa vam polagamo na srce. 
Vsak kokoška je Frida. 
Ne le vsaka kokoška. Vsaka žival je Frida. Če čutite kanček sočutja ob izgubi nje, je upanje. Da ga začutite ob vsaki živali. Teh čudovitih ne – človeških čutečih bitij, katerih življenja so zanje dragocena tako kot nam naša. Ki v nas zrejo z oči, polnimi vere, da jih nikoli ne bomo izdali.

 

Koki bo gost na mednarodni konferenci v Luksemburgu

 

Koki bo gost na mednarodni konferenci o pravicah živali 
(Luksemburg, 7 – 10. september)

S predavanjem ” Postmodern life: Produce, profit or perish” se bomo prihodnji teden predstavili na konferenci za pravice živali v Luksemburgu. Mednarodno srečanje poteka že sedmo leto zapored v prostorih opuščene klavnice, ki je spremenjena v kulturno središče. Srečanja se udeležujejo posamezniki, aktivisti, organizacije iz vsega sveta, ki jim je skupna borba za pravice živali. Iz Slovenije bosta predavali antropologinja dr. Katerina Vidner Ferkov in kulturologinja Ksenija V. Kutlačić, ki bosta v okviru teme med drugim bosta spregovorili tudi o mehanizmih delovanja, ki so v ozadju kapitalističnega sistema – pa naj gre za živali ali ljudi.

Koki med otroki Zveze prijateljev mladine Maribor

V torek, 15. avgusta smo se odzvali povabilu Zveze prijateljev mladine Maribor ter se s kokoško Pišek pridružili otrokom, ki preživljajo počitnice v njihovih poletnih programih.

Dobili smo se v mestnem parku, otroci pa so z zanimanjem prisluhnili zgodbam o živalih, nabrali regrat Piški in veliko tudi sami povedali o živalih med nami. Tako jih ni presenetilo dejstvo, da spadajo pujsi med ene najbolj čistih živali, da se v blatu namakajo, ker se tako hladijo. Brez težav so prepoznali purana in ga oponašali, kako se oglaša. Obisk je bil v obojestransko veselje. Bil pa je tudi eden zadnjih v družbi živali, saj se bo odslej ves pedagoški program in srečanja z živalmi odvijal izključno na Domačiji Koki, kjer živali živijo. Le tako je namreč mogoče najbolj temeljito predstaviti njihova življenja s čim manjšimi posegi vanje.