Odraslih mini prašičev v velikosti čajne skodelice NI!

V zadnjih letih povsod po svetu narašča povpraševanje po prašičih kot “hišnih ljubljenčkih”. Razlogov je več, večino pritegnejo govorice o njihovi hitri učljivosti, izjemni čistosti, sposobnosti empatije in vsesplošno edinstvenem značaju teh bitij, ki smo jih sicer ljudje uvrstili med prvih pet najintiligentnejših na planetu.

Odkar so svet preplavile fotografije malih pujsov v velikosti čajne skodelice, pa se mnogim zdi, da je odpadel še zadnji zadržek, zakaj ne bi začeli sobivati z njimi, četudi živimo v bloku, nimamo vrta, smo veliko od doma in tako dalje. Če k temu prištejemo, da praviloma ne povzročajo alergij ljudi na dlako, se naenkrat zazdijo idealni “hišni ljubljenček”. 

mikro pujsi

Preden nadaljujemo z nekaj osnovnimi dejstvi najprej najbolj pomembna informacija – odraslih mini prašičev v velikosti čajne skodelice NI. Napačno razumevanje in tolmačenje pa je v veliko škodo prašičem, saj iz leta v leto narašča število zanemarjenih, zapuščenih oziroma tistih, ki so v tem pogledu “razočarali” skrbnike in postali to, kar pač v vsem svojem karakterju so – prašiči.

The truth

Ki zahtevajo ogromno časa, energije, potrebujejo zemljo in družbo in so v vseh pogledih zahtevnejši od marsikatere živali, na katero pomislite.

mini prasickov ni

Seveda pa so, če ste jih pripravljemni sprejeti takšne kot v resnici so, eden najboljših sopotnikov za vse življenje. Zato je zelo pomembno, da smo prej seznanjeni z določenimi dejstvi. 

Mikro mini pujsi – je besedna primerjava, ki se nanaša le na njihovo primerjavo s klasičnimi več stokilogramskimi prašiči ( v katerih pa mimogrede- absurdno- ljudje ne prepoznavamo enakih lastnosti, temveč predmete naše prehrane in so brutlano zlorabljeni).

mikro prasici dejstva

velikosti pujsov

Gre za pasme iz Vietnama, ki ko odrastejo, lahko tehtajo tudi 70 kg, torej bodo veliko kot majhen labradorec! 

slike velikosti prasicev

Dočakajo od 12 – 18, tudi 20 let, lahko so izjemno teritorialni, ob nepravilnem ravnanju in vzgoji lahko postanejo agresivni.

So izjemno radovedni, kar je lastnost, ki v stanovanju v praksi pomeni, da bo od pohištva in sten, ko se bo dolgočasil/a ostala le senca tistega, kar je nekoč bilo. Ne le v stanovanju, tudi vrt in sadovnjak bosta dobila precej spremenjeno podobo. Obožujejo kopanje. Prašiči se ne zmorejo znojiti, zato je način, da hladijo telo v vročini, valjanje v blatu ali kopanje. Pogosto dobijo tudi opekline, če so izpostavljeni soncu. 

Da bi ljudi prepričali v nasprotno, nekateri rejci pokažejo starše za primerjavo, ki zgledajo zares majhni. Vendar pozor! Plodni so že pri 3 mesecih, kar pomeni, da imate pred seboj po vsej verjetnosti “starše”, ki so dejansko še otroci. Rastejo lahko namreč do petega leta.  Mnogi rejci po svetu namerno podhranjujejo prašiče. 

Prašiči so družabne živali, potrebujejo družbo svojih vrstnikov, veliko zemlje, da lahko rijejo. Prašičem rilec predstavlja to, kar ljudem roke. Kadar ne morejo riti, lahko postanejo agresivni, v človeških očeh uničujoči.

prasici radi rijejo

Inteligenca, ki tako zelo privlači ljudi, ima tudi drugo plat.

Prav zaradi nje pomeni, da bodo kot otroci zlahka zašli v težave pri raziskovanju tega in onega. Prav tako vzdrževanje prašiča ni poceni. Imeti mora dovolj kvalitetne hrane, saj se lahko (pre) hitro zgodi, da zaradi neprimerne prehrane predebel, priporočena je kastracija ter seveda redna veterinarska oskrba.

Zatočišča po svetu in drustva tudi pri nas, dobivajo tedenske klice posameznikov, ki so dobili v dar ali sami šli po mini prašiča, ko pa je po nekaj mesecih zrastel in začel razvijati svoj pravi značaj, jih le ta preseneti. In v bloku z njim ne morejo več živeti. Primerov v zadnjih mesecih je kar nekaj.

Dobrih domov, kot je dom, ki smo ga pred časom našli za pujso Liziko, je malo in so zelo redki.

lizikin dom

Zavetišč za pujse po vzoru iz tujine pri nas žal (še) ni. 

mini pigs

mini pig

Toplo vam polagamo na srce, da vkolikor niste prepričani, da imate vse, kar ta tako zelo inteligenta žival potrebuje (največ prostora kljub vsemu ne bo zasedla v vašem stanovanju, ampak v vašem srcu), potem se raje odločite in posvojite katerega od rešenih prašičev “na daljavo” z možnostjo obiska.

Tako ne boste prikrajšani za druženje s temi izjemnimi bitji, po drugi strani pa boste s svojim finančnim prispevkom pomagali pri doživljenjski oskrbi nekoč zapuščene, zlorablje, nekoč osamljene, danes pa zadovoljne živali, ki živi življenje primerno svoji vrsti. Vabljeni k sodelovanju v projektu Posvoji me….

posvojitveni dokument lizika

Na srce pa vam polagamo še eno zadevo.

Ne sodelujte v procesu izkoriščanja živali, ne delajte razlik med posameznimi vrstami in ne podpirajte industrije, ki jih izkorišča na obeh straneh (živinorejska ene pasme, industrija hišnih ljubljenčkov druge pasme).

Posvajajte (vedno so prašiči, ki iščejo dom – info@zavod-koki.org), ne kupujte in ne sodelujte v procesu njihovega izkoriščanja, še zlasti v prehrani.  

Ker razlike med njimi NI. 

rozi in pepa

Pepa – projekt Posvoji me

ksenija in dorisssimo

Dora – projekt Posvoji me

dorirrr

 

Pripravila in priredila: Brigita Voda

VIR: 

http://www.minipiginfo.com/

https://www.thedodo.com/whats-misleading-about-the-tea-843842300.html

http://www.majesticminipigs.com/how-big-mini-pigs-get.html

https://www.pigs.org/

http://bestfriends.org/stories-blog-videos/latest-news/truth-about-teacup-pigs

http://news.nationalgeographic.com/news/2014/09/140930-animals-culture-science-miniature-pigs-breeders-sanctuaries/

Osli in mi

O oslih ljudje vemo zelo malo. 
Naš odnos do njih zaznamuje eden glavnih predsodkov  - njihova domnevna trma. 
Ki pa je, kot pove Stane Sušnik iz Zavoda Oslarija, v resnici le oslova skrb za lastno varnost. 
Da bi vsaj malo življenja teh živali približali ljudem, smo pripravili krajši intervju z g. Sušnikom,
ki je brez dvoma eden izjemen poznavalec te čudovite živali.  

1. Lahko prosim za začetek poveste, kako so v vaše življenje vstopili osli? 

Zgodba je pravzaprav precej preprosta. Z ženo sva se odločila za nakup stare hiše na Krasu, ki sva jo v nekaj letih obnovila, prodala svoj dom v Ljubljani in se preselila na najino kmetijo, saj sva ob hiši dobila tudi 4 ha zemljišč, od katerih so bila nekatera primerna za pašo. Pred tem sva večkrat obiskala prijatelja blizu Velenja, ki sta tam redila poleg ovac tudi manjšo čredo oslov. Tam sem prvič prišel v stik z njimi in očarali so me z mirnostjo, ljubeznivimi rjavimi očmi, toplino…nisem se jih bal, česar ne morem reči, kadar sem med bil večjo skupino konjev.Pred tem nisem imel popolnoma nobenih izkušenj z rejo domačih (rejnih) živali. Najinih muc in psičk seveda ne štejem poleg.

Kake pol leta pred selitvijo na Kras sva izvedela za belega oslička, ki se je izvalil (kot pravijo Kraševci) v Senožečah. Takoj sva ga želela videti in lastnik je potrdil, da ga je pripravljen prodati, a šele, ko bo dopolnil 9 mesecev. Tako je tudi bilo in ta rok se je nekako ujel z najino selitvijo v novi dom na Krasu.

Takoj sva Donu, najinemu albino osličku, uredila pašnik.

Čokolada in Don, ta črna in ta bel... (640 x 480)

Čokolada in Don Foto: Zavod Oslarija

 

S časom sem se poučil o načinu paše, o ustreznih ograjah, prehrani, oskrbi in vsem, kar mora rejec vedeti. Nakupila sva še nekaj samic, ne da bi gledala na pasmo (ki v Sloveniji itak niso priznane). Iskala sva živali večjega okvira (višje od 1.00 metra v vihru) in tako s časom nabrala kak ducat oslic. Najinega belega Dona sva (potem ko je zaplodil mladiča, navadnega sivčka), dala kastrirati, saj sva se z ženo odločila, da bo plemenski samec najine črede Sam – večji, popolnoma črn potomec sicilijanskega osla, ki ga je znanec res pripeljal pred leti s Sicilije.

naš samec na pašniku (640 x 480)

Naš samec na pašniku Foto: Zavod Oslarija

Marjetice so radovedne (640 x 480)

Marjetice so radovedne, Foto: Zavod Oslarija

mladički so prve tedne prilepljeni k mami (640 x 480)

Mladički so prve tedne prilepljeni k mami, Foto: Zavod Oslarija

Te živali so me začele tako zanimati, da sem se obrnil na Inštitut za rejo in zdravstveno varstvo kopitarjev Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. Ker dotlej oslom niso posvečali nikakršne pozornosti, smo se dogovorili, da skupaj z najinim novoustanovljenim Zavodom za raziskovanje in rejo oslov Oslarija začnemo s pregledi oslov, ki jih redijo v naši deželi. Zavod sva ustanovila zato, ker je tako ustrezneje za sodelovanje z drugimi ustanovami.

Tako z Inštitutom RZVK VF že 4. leto pregledujemo odrasle osle po Sloveniji – pri rejcih, ki nas povabijo. Na spisku pregledanih živali s podrobnim opisom je tako že preko 200 oslov oz. oslic.

Da bi izvedel čim več o teh prijaznih živalih, sem se dvakrat udeležil tečaja za rejce oslov v angleškem zavetišču Donkey Sanctuary, ki velja za vodilno ustanovo v svetu, ne le glede nudenja pomoči živalim, temveč tudi kot središče znanja in razvoja vede o oslih in mulah. Občasno obiskujem rejce v tujini, se udeležujem mednarodnih srečanj itd.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Zavetišče Donkey Sanctuary

Doslej se je na najini Oslariji izvalilo 22 mladičev, med njimi le en mrtev, prezgodaj skoten mladič. Samice obdrživa, samci morajo prej ali slej v širni svet, k novim lastnikom…Najin Sam zadošča za oplajanje približno ducata samic. Seveda pa skrbno paziva, da nikoli ne pride v stik s katero od svojih potomk, saj je oslovski libido eden najmočnejših med sesalci. To z drugimi besedami pomeni, da en plemenski samec zlahka poskrbi za 20 – 30 oslic.

pregled najinih oslov na Oslariji 2013 (640 x 480)

Pregled najinih oslov na Oslariji 2013, Foto: Zavod Oslarija

Dokupila sva še dodatna zemljišča, precej sva jih vzela v zakup od Sklada kmetijskih zemljišč RS, še več pa sva jih najela od sovaščanov. Tako zdaj upravljava z več kot 60 ha zemljišč, ki so pretežno namenjena paši, manjši del pa redno kosimo, da imava zalogo sena za zimske mesece.

Osli so vseh 12 mesecev na prostem, pasejo se na kraških gmajnah, na vsakem pašniku jim postavimo eno ali dve lopi (montažni, ki sva se jih sama domislila), kamor se zatečejo poleti pred muhami, pozimi pa pred padavinami ali burjo.

zima 2012-13 (640 x 480)

Zima, Foto: Zavod Oslarija

Samec Sam je vselej na svojem pašniku, v družbi nekaj izbranih samic, hkrati pa tudi vedno ločen od tistih samic (ali svojih potomk ter albina Dona), za katere ne želiva, da bi jih oplodil. Čim oslica izvali mladička, jo takoj ločimo od samca in običajno ji ponudimo ločen pašnik, da se lahko posveti vzreji mladička. Tako so skoraj vselej dejavni 3 pašniki (eden z glavno čredo, »harem« – samec z izbranimi samicami za oplajanje in »vrtec« – pašnik z oslicami in mladički). To seveda pomeni toliko več opreme, selitev, oskrbe – a to sva pač vzela kot samoumevno, saj nama je dobrobit živali vselej na prvem mestu.

Dejstvo, da je na Krasu tako rekoč neomejeno veliko zemljišč, primernih za pašo, ker je živinoreja tu zelo slabo razvita, z izjemo nekaj rejcev drobnice, je za naju tako dragocena, da pač izkoriščava te obsežne pašnike v največji meri.

2. Kako bi opisali osle – kot živali? Kakšni so v medsebojnih odnosih znotraj svoje vrste, kakšni so v odnosih s človekom? Kako se je položaj oslov tekom desetletij spreminjal, če se je? Znamo ljudje prepoznat v njih pravo dragocenost?

Osel je eden od treh kopitarjev v rodu Equus: poleg konja in zebre. Vsakdo ve, da so med temi vrstami velike razlike. Tisto, česar večina ne ve, je pa bistveno za razumevanje oslov, je njihov izvor. Osli so se pred milijoni let razvili v Afriki, na predelu, ki ga imenujemo afriški rog, torej na območju današnjih dežel Vzhodne Afrike: Etiopija, Eritreja in Somalija. To je skrajno neprijazen svet, kamnit, puščavski, zelo vroče podnebje, kjer temperature dosegajo rekordne vrednosti, kjer je hrana za živali v zelo omejenem obsegu, voda pa še bolj. Razvoj v takem okolju je vplival na osle tako, da so se privadili preživetja v skrajno skromnih okoliščinah.

Osel velja za prvo udomačeno žival na afriški celini in šele pred cca 6.000 leti so ga pripeljali v Evropo.

Pomembno spoznanje se mi zdi, da ga je človek v Evropi vse do pojava traktorjev uporabljal kot ceneno, trpežno in nezahtevno delovno žival. Od začetka mehanizacije kmetijskih del je osel v Evropi izgubil svojo vlogo in odtlej ga gojimo (razen izjemoma) kot domačega ljubljenčka. Privaditi se je moral povsem drugačnemu podnebju, obilni in kalorični paši, omejenemu gibanju in družbi ljudi.

med hrano ne spada le travinje, temveč tudi grmi, listje in skorja debel (480 x 640)

Med hrano ne spada le travinje, temveč tudi grmi, listje in skorja debel, foto: Zavod Oslarij

Le v t.i. nerazvitem delu sveta so osli še danes delovne živali, zato jih od cca 44 milijonov oslov (FAO) manj kot pol milijona živi v Evropi, na desetine milijonov pa na Kitajskem, v Egiptu, Indiji, Afriki idr.

Tam, kjer so osli v vlogi delovne živali, pogosto z njimi ravnajo neprijazno, nimajo dovolj hrane in vode, največkrat so brez zaščite pred vročim soncem, ne omogočajo jim počitka med nošnjo, vleko, vožnjo; nimajo veterinarske oskrbe. Lastniki in rejci izkoriščajo prislovično oslovo potrpežljivost, vdanost, nezahtevnost. Donkey Sanctuary se s svojo mrežo podružnic po vsem svetu trudi pomagati takim živalim, v zadnjem obdobju predvsem z izobraževanjem lastnikov in rejcev.

Poleg tega, da pomagajo pri vleki in nošnji, je predvsem v Sredozemlju, največ v Italiji, uveljavljena reja oslic za pridobivanje osličjega mleka, pa tudi za uživanje oslovskega mesa. Ta tradicija je prisotna tudi na Kitajskem in še kje.

Naš glavni predsodek glede oslov je njihova domnevna trma, ki zaznamuje naš odnos do njih. V resnici gre za oslovo skrb za lastno varnost. Kot trmo označimo njegovo upiranje nečemu, v kar ga silimo, ne da bi osel zmogel razumeti, kaj zahtevamo ali pričakujemo od njega. Osel, ki zaupa svojemu lastniku in mu ta zna posredovati svoje želje, ne bo veljal za trmastega.

najina največja oslica Ara (425 x 640)

Najina največja oslica Ara, foto: Zavod Oslarija

Pogosto pravim pomočnikom pri naših številnih selitvah s pašnika na pašnik, med katerimi se včasih zgodi kak zabaven prizor, ko katera od živali nikakor noče prek asfaltirane ceste: »Nam se mudi, njej (njemu) pa ne. Oslica ne prepozna te sive površine in se je boji; dati ji moramo čas. A kaj, ko smo ljudje tako obremenjeni s časom…«

ena od mnogih selitev s pašnika na pašnik (640 x 480)

Ena od mnogih selitev s pašnika na pašnik, Foto: Zavod Oslarija

Znanci in takšni, ki nas obiščejo prvič, so vsi presenečeni nad prijaznostjo in pripravljenostjo za ljubkovanje pri najinih oslih. Vsem povem, da so vajeni ljubeznivega odnosa, iskrene skrbi in najinega miru, ki sva se ga nalezla od njih…

Pripovedi o oslih, ki grizejo, brcajo itd. so zame le znamenje, da lastnik z njimi neprimerno ravna.

prve tedne mladički pijejo vsakih nekaj minut (480 x 640)

Prve tedne mladički pijejo vsakih nekaj minut, Foto: Zavod Oslarija

Skoraj bogokletna je trditev, ki sem jo doslej že enkrat slišal od izkušenega rejca, ki ima tako konje kot osle: »Osli so pametnejši od konjev.« Če zanemarimo neprimerno primerjavo »pameti« med dvema vrstami živali (saj pamet presojamo po človeških merilih), lahko to trditev pojasnimo s tem, da pri konjih cenimo njihovo učljivost, pripravljenost podrediti se človeku, navezanost na ljudi itd. Pozabljamo pa na dejstvo, da se je človek tisočletja posvečal žlahtnjenju konjev, medtem ko se z osli ni ukvarjal skoraj nikoli in nikjer. Resda je v sredozemskih deželah priznanih več deset pasem, a v resnici gre za kak ducat po videzu in velikosti različnih pasem, živali pa v bistvu še vedno ostajajo precej prvinske.

Če sklenem: le malo ljudem se zdi vredno svoj čas in radovednost posvetiti oslom, ker večina pač v njih ne vidi posebne koristi ali vrednosti. Osli so od nekdaj veljali (in tako je še dandanes) za poceni domače živali. Kako gledajo na osla v nerazvitem svetu, pove etiopski pregovor: Ženska, ki nima osla, je sama oslica. (Sama mora opraviti vsa dela, pri katerih bi ji sicer lahko pomagal osel.)

Cena osla ali oslice na trgu v Sloveniji se giblje med 200 in 500 evri, v povprečju pa dejansko ne presega 300 evrov.

3. Kakšno je stanje na področju Slovenije? Bi po vzoru iz tujine že potrebovali kakšen Donkey Sanctury – zatočišče za zapuščene itd…osle? Kje so recimo največji problemi na splošno?

Kljub dejstvu, da je predpisano obvezno označevanje domačih živali, torej tudi oslov, in vpis v centralni register, mnogi rejci tega ne upoštevajo, zato je težko določiti točno število oslov v Sloveniji. Leta 2013, preden smo začeli z zgoraj omenjenimi pregledi, je bilo v uradni evidenci približno 880 oslov in mul (teh je sicer manj kot prstov na roki…). Z leti je to število naraslo in sedaj presega številko 1.200. Menim, da v resnici ne gre za to, da bi bilo oslov več kot prej, temveč so ljudje nekoliko bolj osveščeni o njih, tudi zaradi pisanja o najini reji. Ocenjujem, da je še vedno več sto živali, ki niso evidentirane, in jih redijo bodisi za zabavo ali, še pogosteje, za zakol.

Po obisku več kot 60 kmetij, kjer redijo osle (resda so bili to lastniki, ki so nas sami povabili k pregledu njihovih živali), lahko rečem, da stanje v reji oslov pri nas ni slabo. Seveda so posamični primeri zanemarjanja in neustrezne nege (težave so predvsem v neredni oskrbi kopit, debelosti zaradi obilice hrane in pomanjkanja gibanja idr.), a tako je pri vseh domačih živalih.

Pred leti je na moje povabilo Slovenijo obiskal predstavnik Donkey Sanctuaryja g. Andrew Judge, ki vodi njihovo delovanje v evropskih deželah. Med večdnevnim obiskom je pogovor nanesel tudi na to, kakšno je stanje reje oslov pri nas. Povedal sem mu svoje mnenje, da potrebe po posebnem zavetišču za osle ne vidim, saj moje izkušnje in spremljanje stanja kažejo, da ni veliko drastičnih primerov zanemarjanje ali zlorabe. Seveda pri tem upoštevam tudi dejstvo, da že delujoča zavetišča za domače in vzrejne živali v naši deželi s težavo pridobivajo sredstva za svoje hvalevredno delo.

Samo kot zanimivost: The Donkey Sanctuary v Devonu deluje že skoraj pol stoletja, v tem času so poskrbeli za več kot 14.000 živali (oslov in mul) po vsem svetu, sredstva za svoje delovanje pa zbirajo izključno z donacijami in zapuščinami, nekaj malega pa s prodajo spominkov, knjig idr. Ogled zavetišča je mogoč vse dni v letu in je brezplačen. To, da posamezniki zapustijo svoje premoženje zavetišču,je pri nas (domnevam) nekaj nepredstavljivega. Letni prihodki tega zavetišča so v letu 2015 znašali neverjetnih 35 milijonov funtov (približno 39 milijonov evrov)!

Tako kot povsod bi naši rejci potrebovali izobraževanje o posebnostih reje oslov in o specifiki teh kopitarjev. Doslej mi je uspelo privabiti dva veterinarja iz omenjenega angleškega zavetišča, da sta jeseni 2015 predavala študentom veterinarske fakultete in pa poklicnim veterinarjem, sekcija za kopitarje, na njihovem vsakoletnem izobraževalnem seminarju. Edina literatura v slovenskem jeziku, ki je primerna za zasebne rejce, je knjiga SVET OSLOV nemške avtorice Gabriele Boiselle, ki je pred leti izšla pri založbi Stella. Najosnovnejše informacije pa so objavljene na moji spletni strani www.oslarija.si

4. Na vašem posestvu jih živi kar nekaj, dvema iščemo dom sedaj. Kaj mora vedeti tisti, ki se odloči, da bo svoje življenje delil z oslom?

Poleg vsega zgoraj navedenega bi priporočal, da si rejec pred nakupom odgovori na nekaj vprašanj, kot so:

zakaj pravzaprav želim rediti osla? Odsvetujem kupovati oslička zato, da ugodimo otroku, saj, kot vemo, žival ni igrača. Prav tako bi morali prepovedati neumen običaj, da osla podarijo ljudem za okroglo obletnico. Kot potrditev, do kakšnih absurdov lahko pride pri tem, naj povem, da smo med pregledi oslov nekje na Štajerskem naleteli na oslico, ki je bila pri rejcu samo zato, ker je njena prava lastnica ni hotela več imeti doma v garaži, kamor jo je »spravila«, potem ko jo je dobila kot darilo…

bom imel eno samo žival ali več? Kako si predstavljam njeno prihodnost? Ko me sprašujejo, katera je najbolj značilna lastnost oslov, vselej odgovorim, da je to družabnost. Najbolj nesrečen osel je tisti, ki mora biti sam. Zato najinih oslov (samčkov) nikoli ne prodajava ali odstopiva rejcem, pri katerih bi bila to njihova edina žival. Za prvo silo zadostuje družba drobnice, konjev, tudi krav, seveda pa ni nič boljšega kot družba drugih oslov oz. oslic. Vedeti moramo tudi to, da osel v optimalnih razmerah živi tudi do 30 ali celo 40 let. V Donkey Sanctuary sem videl osličko, ki je imela 47 let.

– bi imel raje osla ali oslico, velikega ali majhnega, starega ali mladega? Osel (moškega spola) je spolno zrel nekje od poldrugega leta naprej; oslica pa šele od tretjega leta. Seveda lahko pride do oploditve tudi že prej, a jo odsvetujejo. Če bo torej osel vse življenje sam na kmetiji, pa čeprav v družbi drugih živali, ne bo najbolj srečen, nekateri postanejo tudi sitni, rahlo zlobni. Pri tem je veliko odvisno od njegovega značaja, ta pa se razlikuje od živali do živali, kot pri ljudeh. Nekoliko lahko omečimo njegovo težnjo po dominaciji, če ga kastriramo, a to je korak, pred katerim moramo dobro razmisliti. Oslice so glede vedenja bolj predvidljive, mirnejše in če z njimi prijazno ravnamo, bo tak tudi njihov odnos do nas. Majhni oslički, sivi dalmatinčki, ki so pri nas v večini, so praviloma prijazni, vidljivi, radovedni in crkljivi. Enako je praviloma tudi z večjimi osli, če so vse svoje življenje doživljali prijazen, sočuten odnos.

Odločitev za par oslov je praviloma boljša kot le za eno žival; pri tem se lahko odločimo za par, ki pa nas bo seveda najprej v letu dni razveselil s podmladkom. Če bo ta ženskega spola, bo najpozneje čez dve leti, raje še prej, treba mladičko ločiti od njenega očeta. V razmislek: imam dovolj prostora in opreme za dva pašnika? Bom zmogel tako rejo? Prej ali slej se bo dogodek ponovil…Kakšno prihodnost bom namenil mladičkom? Jih bom oddal, predelal v hrano?

poznam veterinarja, ki ima vsaj malce znanja o posebnostih oslovske nege in jim je naklonjen? Imam v bližini kovača, ki bo na 3 do 4 mesece prišel obrezat kopita mojemu oslu ali pa se bom tega priučil sam? To ni popolnoma preprosta zadeva, saj zahteva nega oslovskega kopita drugačno znanje kot pri konju.

Vabljeni k prebiranju še nekaterih drugih intervjujev z gospodom Stanetom Sušnikom, ki jih najdete v naslednjih člankih tukaj: Oslarija za boljši odnos do oslov – Delo, O oslih le najboljše – Delo, Istrski osli tudi na Krasu in v Brkinih – Primorske ,  Osli po novem – večni uporniki elitam – Delo in Dom  , Oslarija na Krasu – Petra Mezinec

V primeru vprašanj povezanh s skrbjo za zdravo in dolgo življenje oslov pa smo prepričani, da vam bodo v Zavodu Oslarija zmeraj znali poiskati prave odgovore.  

 

Ko jagenjčki obmolknejo…

“Jagnje staro od tri do štiri tedne je nekaj najbolj ljubkega in nedolžnega, kar ste kadarkoli videli. Snežno bela, mehka, presladka bitja, ki se nespretno na tankih nogah podijo za mamo, in piskajoče blejajo. 

jagnjetina dve

vir: http://www.jutarnji.hr/

Ampak.

Ko jih razdelijo in jim skupaj zvežejo sprednje in zadnje noge, postanejo zelo tihi.

Se spomnite, kako Jody Foster v vlogi agentke FBI-a Clarice Starling, pripoveduje serijskemu morilcu Hanibalu Lecteru, kako je enkrat v otroštvu na neki farmi gledala klanje jagnjet in kako jagnjeta ne spustijo niti glasu dokler jih koljejo. Spoznal sem, da je to živa resnica…. 

jagnjetina

VIR: http://www.jutarnji.hr/

Paška jagnjetina, rekel je mesar Giro, samo zato da prekine našo tišino. Nič holesterola. Poglejte, kako čisto je to meso.  Kako bledo je črevesje. Nič trave ni v njih. Sploh še niso pasli! Samo na mleku so bili…”

(povzeto po članku Kratak život hrvatskih janjaca – Jutranji.hr

Ovce. Ljudje jih zaradi njihovega “črednega nagona” zelo pogosto uporabljamo v precej žaljivih besednih primerjavah. A imajo prežvekovalci, ki nosijo hrano vedno s seboj, v resnici zelo izrazit in izostren občutek za individualnost.

ovccke

 

ovce

ovcska

Malokdo ve, da si za obdobje večih let zapomnijo obraze (živalske in človeške). Imajo zelo razvit materinski čut. 

ovca lize jagnje

Poleg tega, da med seboj komunicirajo z različnimi glasovi, s katerimi izražajo različne občutke, pa imajo razvito tudi obrazno mimiko in so sposobne ločiti recimo vesel obraz od žalostnega.

ovce dve

So čredne živali, izjemno navezane na svojo čredo, ločitev zanje pomeni izjemen stres. V čredi imajo najboljše prijatelje. 

IMG_4197

So plašne živali, čreda pa jim nudi tudi občutek varnosti in zavetja pred plenilci. Kadar odrastejo v družbi drugih živali ali ljudi, se nanje navežejo podobno kot na čredo sebi enakih. 

ovcain otrok

So inteligentne živali, ki so sposobne reševanja problemov, njihova inteligenca je zelo blizu prašičji, tudi kravji.

13315691_270119416672536_1512283754473064238_n

Volna jih ščiti tako pred mrazom kot vročino, dežjem. Dočakajo lahko 8, 15 in več let, povprečno 12 let. Najstarejša ovca Twiggy je dočakala 25 let. Umrla ni od starosti, ampak ker je padla s pečine. 

najstarejša ovca

 

Ta nežna bitja, ki se v trenutkih strahu, vdajo in pogosto čakajo na neizbežno, so zlorabljene tako za meso, mleko, volno, tudi v ekperimentih.

ovca oznacena

Če se spomnimo, ovca Dolly je bila leta 1996 prvi kloniran sesalec.

ovca dolly ena

Ovca Dolly in embriolog Ian Wilmut (Foto: Reuters)

Manj znana je industrija pridobivanj volne. Ena največjih proizvajalk volne je Avstralija. 148 milijonov ovc proizvede 80% volne na svetu.

strizenje ovc

Pridobivanje “italijanske volne”. 

 

Podrobnosti o volni v izjemno izčrpnem pregledu TUKAJ. 

volna

Izraz »mulesing« označuje kruto in kontroverzno prakso, ki se uporablja v Avstraliji kot poskus preprečitve t.i. »napada muh«. Ime je dobila po kmetu Johnu Mulesu, ki se je prvi domislil te rešitve in jo preizkusil na svojih ovcah v začetku 20. stoletja z domnevno uspešnim izidom. Leta 1930 je država prakso uradno odobrila in se od takrat redno izvaja. Zaradi visokih temperatur in prekomerne poraščenosti postanejo avstralske ovce večkrat tarče muh, ki jih pritegne zavetje goste volne okrog zadnjika, kjer je volna delno prekrita z iztrebki. Muhe odložijo jajčeca, iz katerih se izležejo ličinke, ki se začnejo zajedati v tkivo žive ovce. Mulesing v praksi pomeni, da mladičem, navadno brez anestetika, odrežejo dobršen del kože okrog zadnjika skupaj z repkom, navadno pa samčke istočasno tudi kastrirajo.[ref] http://www.animalsaustralia.org/issues/mulesing.php[/ref]. Živalim to povzroči hude bolečine, številne tudi umrejo zaradi infekcij. (VIR: VEGANSTVO.NET)

Seveda vsaka ovca, četudi le za “volno” pristane v klavnici.

Kako bomo ravnali s cutecimi bitji okoli nas, kaksne odnose bomo razvijali z njimi, je stvar nase odlocitve. In ni brez posledic ne za njihova in ne nasa zivljenja. 

 

Pripravila in priredila: Ksenija Vesenjak Kutlacic

VIR:

http://www.prijatelji-zivotinja.hr/index.hr.php?id=314

http://www.peta.org/issues/

http://www.veganstvo.net/ali-ves/volna/

 

 

 

 

 

 

 

 

Krave – dejstva in zlorabe

V vsakdanjem pogovoru obstaja frazem, ki ga uporabimo zmeraj, ko želimo poudariti, da je nekdo za nekoga objekt izkoriščanja – podamo primerjavo, da je ‘molzna krava’ ( bila je kot molzna krava za mnoge politike…).

To izrečemo brez da bi se poglobili v pomen izrečenega, še manj prevprašali, kako je mogoče, da je živo bitje s svojo kompleksno naravo in sebi lastnimi značilnostmi ter življenjsko dobo tudi do tri desetletja brez zadržkov del tega tako zelo resničnega frazema? Verjetno tudi zato, ker o njih vemo zelo malo, čeprav imamo meso, mleko in njihovo kožo ves čas v sebi ali na sebi. Nikoli pa nje kot živega bitja ob sebi. 

Kroži celo anekdota, da otroci mislijo, da so krave vijolične barve. Ni smešno, kajti zavedeni niso le otroci, marsikateri odrasli med nami, ki sicer ve, da niso vijolične barve, verjame, da živijo kot je to prikazano v številnih reklamah. Pa je resnica o tem tako daleč kot tista o njihovi vijolični barvi.

Pravijo pa, da kdor se je spomnil reka, da so oči ogledalo duše, je najbrž zrl v velike in globoke kravje oči. Temu pa ne gre oporekati.   

kravje oko

Krave so čredne živali, ki sklepajo tesna medsebojna prijateljstva in močne vezi z dva do štirimi posamezniki ter imajo v čredi tudi tiste, ki se jih izogibajo. Tudi spijo v bližini svojih prijateljev in imajo mesta razdeljena glede na hierarhijo. Kadar so ločene od skupnosti, predstavlja to zanje velik stres. V svoji čredi imajo vodjo.

krave sklepajo tesna medsebojna prijateljstva

krave imajo najboljse prijatelje

So izjemno inteligentna, čuteča bitja, ki se vznemirijo, ko rešujejo probleme (nekatere celo skačejo v zrak) -fenomen je znan pri ljudeh kot ‘aha’ efekt ali Eureka efekt, pogruntajo, kako odpreti vratca, da pridejo do hrane, vode in še marsikaj. Več TUKAJ. 

Kot je značilno za vsa živa bitja, se krave med seboj razlikujejo po svojih značajih, raziskovalci so dognali njihove različne temperamente. 

Izjemno so dojemljive za glasbo.

So tudi izjemno radovedne živali, ki slišijo veliko bolje kot ljudje, so pa slepe na rdečo in zeleno barvo. V bikoborbah je mahanje tisto, kar razdraži bika, ne rdeča barva. Sicer imajo 360 stopinj panoramski pogled, da lahko uzrejo predatorje iz vseh zornih kotov. In odličen voh. 

 

Najstarejša krava na svetu Big Bertha  je dočakala starost 49 let. 

 

najstarejsa krava

 

Krave pa so izjemne mame.

krave so izjemne mame

krava in telicek mama

krava in telicek-mama3

Svoj zarod nosijo okoli 9 mesecev.

Ne da bi se zavedale, da je pravzaprav teh devet mesecev edino obdobje, ki ga bodo s svojim mladičem lahko preživele v tesnem stiku. Ko se mladič skoti, se med njima razvije tesna in močna vez, ki tako kot pri vseh materah in otrocih v naravi lahko traja vse življenje.

Kako močna je ta vez med kravo in teličkom zelo dobro vedo kmetje, ki zato pravijo, da je veliko bolje za kravo odvzeti telička kmalu zatem, ko je prišel na svet kot pa ga pustiti nekaj mesecev, da sesa pri materi in ga šele potem odstaviti. 

Kajti potem je bolečina zanjo prehuda.  In zelo glasna. Kdor jo je kdaj slišal, bo razumel. 

Ne glede na vse kar so in kar niso skozi naše oči,  so krave v večjem delu sveta zlorabljene za naše potrebe in niso prepoznane kot moralno enakovredna bitja s sebi lastnimi značilnostmi in potrebami, temveč spremenjene v žive tovarne mleka in mesa. 

 

produkti iz krav nadaljevanje

 

Telička odstavimo, da lahko mi namesto njega pijemo mleko.

Če je bik, gre kmalu v klavnico.

baby on board,

Baby on Board – Artist: Twyla Francois

 

krava v klavnici

krava v klavnici.

krava v klavnici...pg

krava v klavnici devetjpg

Če je krava, jo praviloma čaka usoda matere. Prav vsi pa končajo v klavnici in to veliko prej, preden se bi življenje izteklo po naravni poti. 

In ne glede na to, kako zelo se trudimo, da bi te čudovite živali živele svoji vrsti primerno življenje, pa dejstvo, da krava bika v svojem življenju sploh vidi ne, v živalskem svetu razmnoževanja nikakor ni naravno, še manj vrsti primerno življenje. Milijarde njih namreč umetno oplodi človeška roka. Če želimo mleko v velikih količinah, mora krava biti breja vsaj na vsako leto in pol. Obstaja možnost, da s stimulacijo mlečnih žlez (če se teličke ližejo med seboj recimo), pride do nastanka mleka brez brejosti, vendar je to izjema in ne pravilo. Prav tako lahko ima krava več let še nekaj mleka, če stimuliramo žleze, vendar govorimo o minimalnih količinah in vsekakor ne o količini 30 litrov dnevno, kolikor ‘dajejo’ dobre krave molznice. 

 

umetno-osemenjevanje-kravjpg

 

umetno osemenjevanje krav dve

Postopek jemanja semena od plemenskega bika.  

Krave smo spremenili v predmete, s katerimi eksperimentiramo, kako doseči čim boljše proizvodne rezultate (mleko, meso), skozi ‘okno’ spremljamo njihovo prebavo. 

monitoring krav

spremljanje prebave hrane-krave

spremljanje prebave kravejpg

Jih genetsko manipuliramo, da dosežemo čim boljše proizvodne rezultate, živali so tako pogosto ujete v svojih ogromnih telesih in imajo številne okvare reproduktvnih in drugih organov, ki so posledica človeške manipulacije. 

genetske manipulacije s kravami

Predvsem in zlasti pa smo jim odvzeli dostojanstvo, svobodo in pravico do življenja.

jasmnina pripoved o biku

Vse, kar smo jim odvzeli, pride najbolj do izraza tedaj, ko jim vse to vrnemo. 

 

bikec se crklja

In omogočimo, da zaživijo kot bi morale od nekdaj.

krave v reji

Kaj in kako spremeniti? Odločimo se za prehrano, ki ne vsebuje sestavin živalskega izvora – Fridina domača kuhinja.  

Prav tako se izognimo oblačilom in drugim dodatkom, ki so narejene iz živalske kože. Usnje NI stranski proizvod mesne industrije. Več TUKAJ. 

Ozaveščajmo o tem, da je treba živali obravnavati kot moralno enakovredna bitja. Več TUKAJ.

 

 

SosedovaKravica (1)

Tekst: Ksenija V. Kutlačić

 

 

Kunci – dejstva in zlorabe

Kunci so ena tistih skupin živali, pri kateri pride človeška razklanost v odnosu do živali zelo do izraza.

Po eni strani zaradi svojega prikupnega in nežnega videza že od nekdaj množično osvajajo človeška srca   ( v Angliji spadajo med prve tri najbolj priljubljene ‘hišne ljubljenčke’ , so del priljubljenih risank širom sveta, pravljic in zgodb, polnijo razglednice), po drugi strani pa so ena najbolj zlorabljenih živali, kar jih je in to na čisto vseh področjih – v prehrani, kozmetiki, farmaciji, medicini, veterini, industriji ‘hišnih ljubljenčkov’.

Kako zelo slabo jih poznamo, pa priča že osnovno dejstvo – imenujemo jih kar ‘zajci’. Uporabljamo celo termin zajčniki, pa v resnici v hleve, kletke, na podstrešja, garaže, prikolice in še v en kup pogosto zelo zanemarjenih prostorov ne tlačimo zajcev, ampak KUNCE.

Ki so z zajci sicer v sorodu (oboji spadajo v družino lagomorfov in ne glodalcev), vendar obstajajo med njimi zelo pomembne razlike, celo do temere, da se kunci in zajci med seboj ne parijo.

kunci in zajci

Zajci živijo pri nas v gozdu in na polju na odprtem, po naravi so samotarji, zajkla skoti odlakane mladiče, ki že gledajo in slišijo. Čeprav divji kunec obstaja, na našem območju ni divjega kunca, le zajec. To, kar imamo doma, pa so torej kunci – kunčica skoti gole, slepe in gluhe mladičke, so družabne živali, ki zelo rade in pogosto kopljejo rove.

So pa te tako zelo napačno razumljene živali nadvse izjemne.  

kuncek se sam umiva

So zelo teritorialne živali, ki živijo v socialnih skupinah. Sicer tihe živali, ki pa imajo zelo razvito medsebojno neverbalno komunikacijo, pa tudi verbalno. S topotanjem z zadnjimi tacami opozarjajo na sovražnika. V znak naklonjenosti kunci ližejo drug drugega po ušesih, obrazih (tudi v odnosu do človeka ali včasih druge živali).

 

kuncje prijateljstvo

 

 

So izjemno igrivi, radostni.  BINKY – je angleški izraz za radost in veselje, ki ga kunci izražajo na sebi lasten in edinstven način.

kunec-binky

 

Svetovni rekord v skoku kunca je 1 meter v višino. Kopljejo rove in tunele, zlasti samice, v katere skotijo svoj zarod, ki je globoko v zemlji varen pred plenilci.

DSC00800

kuncji rov 

So ena tistih živali, ki pojedo del svojih iztrebkov – poleg običajnih kakcev izkočajo še tako imenovano jutranje blato – cekotrofe. Je bogato s proteini, vitamini, maščobnimi kislinami in mineralnimi snovmi. Imajo izvrsten voh, sluh in vid.  

Živijo lahko 10+ let, najstarejša kunčica z imenom Do, pa je umrla pri zavidljivih 17. letih. Njena starost se je celo vpisala v Guinessovo knjigo rekordov.

najstarejsa kuncica na svetu

najstarejsa-kuncica-na-svet-rekorderka Do

Ker njihovi zobje nikoli ne nehajo rasti, moramo paziti na primerno obrabo le-teh. Najbolj se obrabljajo z grizenjem sena, ob večjih problemih malokluzije čeljusti pa je potrebno obiskati specializiranega veterinarja, ki predolge zobe pobrusi. Kuncem se zob nikoli ne ščipa, saj lahko pri pritisku pride do zloma celotnega zoba, ki lahko povzroči še večje zaplete.

zobje kuncji tezave

Znojijo se lahko le skozi blazinice na nogah, njihovo telesno temperaturo pa lahko preverimo z enostavnim tipanjem njihovih ušes. Če so le-ta prevroča, moramo poskrbeti za ohladitev in obratno. Idealna sobna temperatura za kunce je od 15 do 21 stopinj C. V odnosu do človeka – ker so izredno čiste in inteligentne živali, jih lahko naučimo uporabljati stranišče. Prav tako jih ni težko učiti kunčjega agilitija in trikcev z uporabo klikerja. V Sloveniji sta najbolj znan par, ki obvladata trikcanje, Maša in njena posvojenkaMili. Na njunem youtube kanalu si lahko ogledate kaj skupaj obvladata.  Oddaja O živalih in ljudeh o Maši in Mili:

Ker jih je moč enostavno in hitro vzrejati in brez večjih težav zatreti njihov značaj, so množično zlorabljeni povsod. Pa izpostavimo nekaj glavnih področij.

PREHRANA 

Ker se kunci hitro množijo in je njihova reja izjemno poceni, jih je največ zlorabljenih prav v prehrani za meso. Samice se celo življenje oplaja. Do zakola živijo v majhnih ‘zajčnikih’ ali kovinskih kletkah za razplod, ki so sorodne kletkam za kokoši nesnice,  v katerih se večinoma komaj obrnejo, ne morejo skakati, raziskovati. Kot pri vsaki reji so kletke marsikje pogosto umazane, redko očiščene,zaradi velikega števila živali pa prihaja do razsajanja več bolezni, kot so kokcidioza, pasterela ipd, ki jih večina rejcev nikoli ne zdravi. Na koncu so ubiti z enostavnim prerezom vratu. V Evropi jih zaradi mesa za človeško prehrano pokoljemo več kot 320 milijonov letno. 

ubijanje-kuncev

reja-kuncev-kletke-evropa

kuncja-reja

LABORATORIJSKI EKSPERIMENTI

Kunci se uporabljajo pri testiranju kozmetike, farmacevtskih pripomočkov, zdravil in drugega. Samo v ZDA jih v laboratorijih vsako leto  umre preko 170.000 in to kljub temu, da obstajajo odlične alternative testiranju.Največkrat se jim ubrizgava sestavine v oči ter telo preko injekcije, da vidijo, kako njihovo telo reagira. Bolezni in bolečin, ki nastajajo ob teh postopkih seveda ne zdravijo. In to kljub temu, kako občutljiva bitja kunci pravzaprav so. Izrpen prispevek o testiranju na živalih najdete TUKAJ. 

testianje na zivalih

 

testianje na kunckih

 

eksperimenti na kuncih

Podjetja, ki izvajajo testiranja na živalih: 

estirajo na zivalih

loreal testira

Več informacij najdete TUKAJ. Testiranje je povsem nepotrebno, saj obstajajo altenative testiranju. 

 

Številne organizacije po svetu rešujejo in pomagajo kuncem iz eksperimentov. Tako jih peščica od milijonov njih dobi priložnost za novo življenje. 

 

Prostovoljci italijanske organizacije La Collina dei Conigli so pripravili izjemen koledar iz podob rešenih kuncev in drugih živali iz laboratorijev z naslovom Alica v čudežni deželi. 

koledar-kuncek iz laboratorijev

koledar iz resenih zajckov

OBLAČILA

Zadnje čase po spletu krožijo posnetki o pridobivanju angora volne. Le-ta se pridobiva iz dlake angora kuncev, ki so znani po svojem svilnatem in toplem kožuhu, rejci pa večinoma prihajajo iz držav Azije. V tem postopku kunce privežejo za tačke na neko podlago in jim na vso silo trgajo njihovo dragoceno dlako iz telesa. Glede na to, da so kunci vedno izjemno tiha bitja, bi nam moralo biti jasno, kakšno bolečino čutijo, če jih trganje dlake prisili do dobesednega kričanja. Te isti kunci so potem spet vrnjeni v samotne kletke, kjer čakajo, da jim dlaka zraste in da so spet žrtev človeškega  izkoriščanja. In to več let, do njihove smrti. Druga oblika zlorabljanja za oblačila pa je seveda krzno. Na teh farmah jih čaka enaka usoda kot vse živali, ki naj bi bile namenjene pridobivanju krzna. V umazanih kletkah brez dna, samo na kovinski žici, ki omogoča, da se iztrebki ne nabirajo v kletki, čakajo na svojo žalostno usodo.

angora-kunci

INDUSTRIJA HIŠNIH LJUBLJENČKOV 

V zadnjih 60ih letih so postali izjemno priljubljeni kot ” hišni ljubljenčki” . Po podatkih Kerulos centra večina od  2,6 mio pritlikavih kuncev v ZDA umre od zanemarjenosti in zapuščenosti.

Žalostna podoba kunčka, ki v majhni kletki brez prave hrane in z umazano vodo v skledici, zre predse, je ena najbolj značilnih podob.  Kako so se kunci kot tako zelo samosvoje in specifične živali sploh znašli na listi najbolj priljubljenih ”ljubljenčkov”, se ne bomo spuščali. Bomo pa na tem mestu namenili precej razprave in misli, kaj hišni kunci – pritlikavi kunci dejansko potrebujejo, za koga niso primerni in kaj je dobro vedeti, preden k sebi vzamete rešenega kunca. 

Veliko ljudi pride ob velikonočnih praznikih ali ob Božiču v trgovine za male živali z namenom, da bodo kupili kunca. Potrebno pa se je zavedati, da je filozofija večine teh trgovin ta, da zavoljo prikupnosti teh malih bitij prodajo čimveč. Zato ni skrivnost, da mladiče prodajajo pred drugim mesecem starosti, ko pa bi do takrat še vsi morali biti pri mami. Odvzem pred to starostjo lahko povzroči travme, nerazvitost imunskega sistema, nevrološke težave in smrt. Žal večina ljudi še vedno misli, da so kunci zaradi svojega mirnega značaja in nežnega izgleda primerne živali za majhne otroke.

Pa niti slučajno ni tako.

Ker so kunci v naravi živali, ki morajo vedno znova bežati pred plenilci, niso primerni za crkljanje in valjanje po rokah, saj se takrat počutijo ogrožene. In otroci ravno to delajo. Poleg tega otroci nimajo občutka za tako krhke živali, zato se nemalokrat zgodi, da pride do paraliziranosti ob padcu na tla, do zloma udov, poškodbe glave. To so mirne živali, ki si izberejo svoj prostor, kamor se zatečejo ob nevarnosti, zato glasnost,kričanje in tek otrok za njih niso primerni.

Lumpi in Čopi

Lumpi in Čopi

V tujini z znanim geslom ”A hutch is not enough!” opozarjajo na problem zapiranja kuncev v zajčnike in kletke in ponujajo alternative le-tem.

To niso živali, ki bi spadale v kletko, saj potrebujejo dnevno gibanje in velik prostor, kjer lahko poskakujejo, raziskujejo, skačejo in so enostavno veseli. Kuncev se v kletko po cele dneve ne zapira, ampak se jim omogoči nek varen iz zaščiten prostor, ki se ga lahko ogradi tudi z ogradico. Če ga že moramo imeti v kletki poskrbimo, da bo ta dolga vsaj za njihove tri poskoke.

kuncka-sobica

Moramo se zavedati, da žival, ki je na nizkih temperaturah zaprta v majhnem prostoru, ne more ohranjati svoje telesne temperature, ki bi jo lahko z gibanjem in da je v majhnem prostoru nesrečna in depresivna kot bi bilo vsako živo bitje. Poskrbimo za zavarovanje žic, robov sten, stopnic in umaknimo vse sobne rastline iz njihovega dosega.

Laura Zvirac in Fluffy

Laura Zvirac in Fluffy

V naravi divji kunci živijo v skupinah, zato ni nič novega, da so zelo družabna bitja, ki potrebujejo družbo še vsaj enega pripradnika svoje vrste. Nekateri ljudje zmotno mislijo, da lahko v stanovanje pripeljejo novega uhatega družinskega člana in ga dajo v kletko k drugemu. Ker so kunci zelo teritorialne živali v večini primerov pride do hudih pretepov in posledično tudi poškodb. Pred posvojitvijo novega družinskega člana se moramo pozanimati o točnih korakih ”bondinga” kuncev oz. kako se jih spozna. Prvi korak je obvezna kastracija in sterilizacija obeh. To zato, ker spolni hormoni uravnavajo njihovo teritorialnost, dominantnost in markiranje teritorija ter povzročajo dnevne spremembe v njihovem vedenju. Drugi korak je nujno nevtralno okolje, kjer sta oba člana enakopravna med seboj. Teritorij širimo iz majhnega področja (npr. bana ali vožnja v avtu) na večje področje, kjer se oba člana pol ure na dan spoznavata in navajata drug na drugega. Kakršnokoli agresivno vedenje v obliki ščipanja, ugrizov, agresivnega preganjanja takoj preprečimo s špricanjem vode ali z brisačo na vaši roki, da ne pride do nepotrebnih ran. Kunci morajo povezati bližino drug drugega z ugodjem, zato jih skupaj božajte, crkljajte, lahko enemu razmažete tudi malce banane po čelu in ga drugi liže. Najlažje je bondati mladiče ali pa samca in samico. Pri postopku je treba biti potrpežljiv, pozoren, trmast in imeti nekaj znanja. Več izčrpnih informacij o ”bondingu” najdete TUKAJ.

Bučka in Nero

Bučka in Nero – https://www.facebook.com/buckanerowabbits/?fref=ts

Ljudje imajo nemalokrat probleme z navajanjem kuncev na stranišče, pa je v osnovi čisto enostavno. Zaradi zgoraj opisanih razlogov je prvi korak spet obvezna kastracija in sterilizacija kunca, saj s svojim urinom in puščanjem svojih bobkov po stanovanju ubistvu označujejo svoj teritorij. Drugi korak je, da točno določimo mejo med prostorom, ki je namenjen iztrebljanju in tistim, kjer se teh potreb ne opravlja. Iztrebke, ki ležijo na tleh poberemo in jih vržemo v stranišče, lulanje popivnamo z robčkom in ga prav tako damo v stranišče. To da kuncu znak, da iztrebki spadajo v stranišče, ne na tla. Tla očistimo s kisom, da nevtraliziramo vonj in zdaj je samo še stranišče tisto, ki vabi k opravljanju potrebe. Ker so kunci živali, ki radi jejo ko iztrebljajo, je priporočljivo, da jim v stranišče ali nad stranišče dodamo seno, zato, da se bodo še raje zadrževali v tistem območju. Pri izbiri materiala za v stranišče je pomembno, da ne uporabljamo tistega, ki je namenjen za mačke in tistega, ki vsebuje cedro, saj so raziskave House Rabbit Society pokazale, da hlapi te vrste lesa povzročajo odpoved ledvic.

Občutljivost in kompleksnost sta lastnosti kuncev. Pri kakršni koli spremembi vedenja moramo biti pozorni na njihove bolezenske znake. Opazujemo ali so ješči, ali iztebljajonormalno, je kakšna sprememba v velikosti iztrebkov, ali je njihov urin drugačne barve, so živahni ali se zadrzujejo na enem in istem prostoru. Takoj ko se opazi enega ali več izmed teh znakov, moramo posumiti, da jih nekaj boli ali čutijo nelagodje. Takoj obiščemo veterinarja, ki postavi diagnozo in mu predpiše primerna zdravila, ki jih impliciramo tudi doma. Med najbolj pogoste zdravstvene težave spada prebavna staza (angleško GI stasis), ki je stanje, ko je prebava upočasnjena ali pa se čisto ustavi. To se zgodi zaradi obstrukta ali zapore v črevesju, lahko je zaradi prevelike količine zaužitih dlak ali pa zaradi napihnjenosti in plinov, ki so za njih zelo boleči. Takoj ko prepoznamo zgoraj napisane znake moramo iti k veterinarju, saj je staza lahko usodna. Kunca doma poleg zdravil dohranjujemo in opazujemo, če se je prebava popravila. Pazimo tudi na vzdrževanje telesne temperature. Da preprečimo prebavno stazo je pomembno, da ima kunec primerno prehrano, saj je le-ta v večini razlog za pojav težav. Pomembno je, da poskrbimo za pravo ravnovesje dobrih in slabih bakterij v črevesju in veliko gibanja, ki pospešuje prebavo. Izogibamo se sladkorju, ki jih najdemo v obliki industrijskih priboljškov, korenja, sadja oz. ponudimo samo kot občasen priboljšek. Žita in stročnice se prav tako spremenijo v škrob, ki povzroča debelost, zato kupujmo brikete, ki temeljijo na divjerastlih travah in zeliščih. Prehrana mora vsebovati vsaj 80% sena, ki zaradi vlaknin poskrbi za optimalno obrabo zob in dobro prebavo. Dodamo še kvalitetne brikete, ki ne smejo biti v obliki muesslijev (povzročajo težave s prebavo in dentalne težave) in svežo zeleno zelenjavo. Najbolje je, da mešamo vsaj tri vrste zelenjave na dan in opazujemo, kako telo odreagira nanjo. Seznam primerne zelenjave in sadja najdete TUKAJ. Čez dan morajo imeti na voljo tudi svežo vodo. 

Zelo pomembno je tudi striženje nohtov in česanje dlake, saj jo menjajo nekajkrat na leto. Vendar pa ni nobene potrebe po tem, da bi jih kopali, saj se umivajo sami, kopanje pa lahko povzroči pljučnico, stres, kap zaradi stresa…Če je res nujno (v primeru driske) jih umijemo zgolj z vlažno krpcio ali v centimetru vode. 
 
Bučka in Nero

Bučka in Nero – https://www.facebook.com/buckanerowabbits/?fref=ts

 
Ta dejstva o kuncih so samo osnova. Če imate dodatna vprašanja se lahko obrnete na skupino predanih posameznikov, ki že vrsto let in desetletij tudi pri nas pomaga zlorabljenim kuncem.
KONTAKT na FB – klik TUKAJ  v zasebno sporočilo.
 
logo-sabina-ljubitelji-kunckov
 
Vsak posameznik pa bi moral biti tako odgovoren, da sam najde preverjene informacije in se pozanima o potrebah svoje živali. Vedite pa: če nimate dovolj časa za ukvarjanje s kunci, ste veliko zdoma in niste pripravljeni vložiti dela in denarja v te občutljive živali najbolje, da sploh ne razmišljate o posvojitvi.
 
ZAKLJUČEK

Posezite po hrani, ki ne vsebuje sestavin živalskega izvora in preverite čistilna sredstva, kozmetiko in ostale pripomočke, ali imajo oznako, ki zagotavlja, da izdelek ni bil testiran na zlorabljenem živem bitju. 

ni testirano na zivalih

Ozaveščajte. “Hišni ljubljenčki” so tretirani kot naša lastnina, ki jo svobodno vrednotimo, kakor nam ustreza. Velika večina psov, mačk, hrčkov, morskih prašičkov, zajcev in drugih živali se masovno vzreja zgolj z enim namenom: da se prodajo kot “ljubljenčki”. Tržijo in oglašujejo se enako kot vsako tržno blago. Vaš živalski tovariš lahko ima za vas več kot zgolj tržno vrednost in ga obravnavate kot člana družine, a to ne spremeni njegovega lastninskega statusa: v vsakem trenutku se lahko odločite drugače in žival odpeljete v lokalno zavetišče ali se z veterinarjem dogovorite za evtanazijo in vaša odločitev bo zakonsko zaščitena. Vzreja živali za “hišne ljubljenčke” zgolj ohranja njihov lastninski status. …S pripoznanjem, da je temeljna pravica nečloveških živali, da niso človeška lastnina, bomo prenehali spravljati na svet udomačene živali, prostoživeče pa bomo pustili, da živijo svoje življenje v skladu s svojo naravo. V primeru konflikta s slednjimi bomo konflikt razrešili po načelu enakovredne obravnave.” (povzeto po organizaciji Za živali – več TUKAJ)

Posvajajte in ne kupujte živali. Prav tako ne spuščajte živali, ki smo jih žal navadili življenja v ujetništvo, na prosto, kajti tam ne bodo preživele. Kunec ne more nazaj v naravo, ker bo ob prvi priliki tarča plenilca. Žal je vse skupaj prišlo tako daleč, da je nemogoče, da bi sam preživel v teh razmerah v naravi. 

Podprite posameznike, organizacije in skupine doma in v tujini, kjer kunci živijo dostojno

življenje kot se spodobi.

Za Zavod Koki pripravili Sabina Bolha – Ljubitelji kunčkov  in Ksenija V.Kutlačić 

Vir: http://woodstocksanctuary.org/

http://rabbit.org/

http://www.rabbitwelfare.co.uk/reality-of-small-hutches.htm

http://www.edgarsmission.org.au/

www.facebook.com/ljubiteljikuncev

 

 

 

 

 

Zlorabe in dejstva – kokoši

Če bi nam danes nekdo rekel, da smo takšni, kot bi nas vzgojila kokoš, bi ga verjetno grdo pogledali. Pod tem stavkom bi si v družbi, kakršni živimo in v kateri smo izgubili sleherni pristni stik z živalmi, predstavljali vse kaj drugega kot to, kar je stavek pomenil v Starem Rimu – bil je namreč velik kompliment! Ampak takrat je bilo sobivanje z živalmi drugačno in ljudje so živali dobro poznali.

Tako so Rimljani vedeli, da je kokoš ena najboljših mam, kar jih je.

Ne le to. 

V starih zapisih naj bi Jezus kot prispodobo Božje ljubezni do človeka uporabil ljubezen kokoši do njenih piščancev.

Raziskovalci so dognali, da kokošja mama s piščanci komunicira že, ko so v jajcu in z rahlim potrkavanjem ustvarja posebno bližino. Piščanci pa ji iz jajca potrkavajo nazaj. 

kokosi s piscanci

koklja-s-piscanci

Ko napoči čas valjenja, kokoš skrbno izbere mesto, kjer bo gnezdila, oskubi perje na prsih, da s telesno toploto greje zarod. Gnezda ustvarijo na samem. Jajca obrajačjo s kljunom, to storijo do 50 krat dnevno. 

Ko se pičanci izvalijo, jih kokoši skrbno učijo, kaj je užitno in kaj ne ter jih z različnimi zvoki opozarjajo na različne vrste nevarnosti. Do njih so kot vse mame izjemno zaščitniške. 

kokosja-mama

In takšne niso le v odnosu do svojega zaroda, temveč neredko materinski nagon prenesejo tudi v odnosu do drugih živali. Neredki so primeri, ko so kokoši odigrale vlogo mame kuncu, mački. 

In celo psom

kokosi-mame2jpg

 

Kokoši pa so nadvse izjemne tudi sicer. Sposobne so medsebojno razlikovati do 100 pripadnikov svoje vrste, razločijo tudi več barv kot ljudje – poleg klasičnih še UV. 45 minut pred ljudmi zaznajo svetlobo. 

frida-resize

Gradijo kompleksne družbene strukture in imajo zelo sofisticirano obnašanje z dobro razdelano hierarhijo, kjer kokoši, ki so višje na lestvici, dominirajo tistim, ki so nižje. 

Prav vsaka se zaveda, kje je njeno mesto na lestvici. Tako podrejene kokoši spijo nižje kot dominantne. 

Kokoši so sposobne empatije, kar so dokazali s študijami ter številnimi raziskavami o obnašanju. 

So najbližji sorodniki Tyrannosaurus-Rex. Živeči dinozavri. 

kokos-sorodnik-dinozavra

Imajo REM fazo spanja, kar pomeni, da sanjajo. 

Za kokoši je značilno ‘kopanje v pesku – prašne kopeli’. To pomeni, da se dobesedno okopajo v prašni zemlji ali pesku, tako da si ga mečejo nase, ob tem pa se nastavljajo soncu po eni in po drugi strani.Poleg vsrkavanja toplote ima to dejanje tudi funkcijo čiščenja zajedavcev, pa tudi druženja. 

kokosi-prasne-terme-koki

prasne-kopeli-kokosi-koki

kokosi-prasne-terme

Malokdo ve, da je za kokoši nujno, da skupaj s hrano pojedo tudi drobne kamenčke. Slednji imajo vlogo mlinskega kamna – hrano zdrobijo. 

Tudi imeti kurje možgane je pravzaprav kompliment. Raziskovalci so dognali številne miselne procese, ki nakazujejo na inteligenco te živali. Kokoši so sposobne dojeti, da če predmet skrijemo, le ta še zmeraj obstaja. V odnosu do človeka pa se sposobne naučiti številnih trikov, razločiti in si zapomniti barve, simbole, vzorce. 

Tesne vezi pa ne spletajo le znotraj vrste, temveč tudi med vrstami. Ena takih je zgodba Gladys.

clovek-kokos-mace

prijateljstvo-muc-kokos

prijateljstvo-macka-kokos

Ali med svilenko in rešeno čivavo. 

pes in svilenka

 

Ob posebnih trenutkih sproščajo celo zvok podoben predenju

Petelini so izjemno zaščitniški do svoje jate, zaradi občutka varnosti pa se tudi kokoši zadržujejo ob njem. Ko petelin najde hrano, prikliče svoje kokoši. Nemalokrat se zgodi, da sam pri tem ničesar ne zaužije. 

Kokoši imajo okoli 30 različnih načinov oglašanja – medsebojne komunikacije, s katero sporočajo, da so našle hrano, opozarjajo na nevarnost. Ne le to – kadar so v nevarnosti in grozi plenilec, se različno oglašajo glede na to, od kje preži nevarnost – z zraka, tal. S tem opozorijo ostale člane, da se skrijejo glede na lokacijo nevarnosti.

Obstaja pa plenilec, pred katerim ni rešitve.

In ni ga opozorilnega znaka, ki bi jim bil v pomoč.

Človek.

Kokoš je edina vrsta živali, ki jo ima na jedilniku sleherna kultura. Gre za populacijo, katere številke se merijo v več deset bilijonih. Njihova življenja pa so precej daleč od naše romantične predstave.  

kokos-kletka-reja-nesnice

kokosi-nesnice-kletkice

kokosi-jajca

kokos-nesnica-kletke

 

resena-kokos

 

UKBatFarmMay08a

poskodbe-kurje-noge

deformacije zaradi organov

Ker smo kokoši spremenili v avtomate za jajca, piščanci moškega spola – bodoči petelini pa ne nesejo jajc, prav tako pa se jih ne da dovolj hitro zrediti za meso, so nepotrebni. Tako zakonodaja povsod po svetu, tudi evropska in slovenska, dovoljuje usmrtitev en dan starih piščancev. Ki jih najpogosteje žive zmelje ali usmrti s plinom. 

jajcna-industrija-zmelje-zive-piscance

mletje-zivih-piscancev

 

Zmotno je misliti, da kokoši nesnice nesejo jajca ves čas svojega življenja. Čeravno je njihov reproduktivni sistem precej preprost, je dejstvo, da znesejo 300 in več jajc na leto zanje pogubno. 

reproduktivni-ograni-kokos

 

 

V intenzivnih rejah nesejo dobro leto, potem pa vse manj, zato so ob koncu prvega leta poslane v klavnice. 

klanje-kokosi

Med kokošmi so največja žrtev posebna linija tako imenovanih pitovnih piščancev  – broilerjev, ki v rekordnem času dosežejo ogromno telesno maso. Več o broilerjih v posebnem poglavju. 

Kokoši zlorabljamo za prehrano, peteline od nekdaj za krute petelinje boje, čeprav so slednji v večini prepovedani. 

 

petelinji-boji

 

Kokoši služijo za testiranja trkov ptic z letalom. Kokoši svilenke so nepogrešljive v MEDICINA. Kokoši so služile človeku tudi v vojni. Irak. IN skozi 2.svetovno.  Več o zlorabi živali skozi vojno TUKAJ

Je pa res, da tradicionalno gledano imamo Slovenci do kokoši le nek poseben odnos, če upoštevamo, da je na portretu Prešernove Primiceve Julije v naročju kokoš.

Več TUKAJ. 

Kadar govorimo o tem, da bi morali živalim prizati pravice in jih obravnavati kot moralno enakovredna bitja človeku, si mnogi napačno razlagajo, da gre za priznavanje ‘človeških pravic’ živalim.

Zmotno. Večina človekovih pravic niti ni prenosljiva na živali.  Živali ne potrebujejo volilne pravice in podobnih zadev.

AMPAK.  

Gre za pravice kot je recimo možnost – svobodno raztegniti krila… 

odlicna misel

 

Kaj storiti? 

Izberimo hrano, ki ne vsebuje sestavin živalskega izvora. 

In tudi industrija bo odgovorila na povpraševanje. 

Ozaveščajmo. 

Obiščimo in podprite kraje, kjer živali, vzete iz očem skriteha sistema reje,  živijo v varnem naravnem okolju z dostojanstvom in spoštljivem sobivanju z ljudmi. 

kokos-clovek

 

 

 

 

VIR: 

http://woodstocksanctuary.org 

http://www.unleashed.org.au/

 

 

 

 

 

 

 

 

Zlorabe in dejstva – prašiči

Težko najdemo živo bitje, ki bi ga človek bolj izkoristil, dosledno zlorabil, spremenil in do konca uporabil za svoje potrebe, napredek in razvoj kot prašiča.  Obstaja celo rek – pri prašiču uporabimo vse,  razen njegovega ‘oink’.  In ne le v prehrani, čeravno se v največji meri z deli njihovih teles srečujemo prav tam. A ne samo tam.  Pri tem pa le redki sploh kdaj sedemo k prašiču, komuniciramo z njim in ga spoznamo. Bi bilo drugače, če bi jih? 

Znanstveniki so prašiče uvrstili eno najbolj intiligentnih živali – takoj za človeku podobnimi opicami, delfini in sloni so na 4. mestu.

Pri preučevanju njihovega obnašanja in raziskovanju sposobnosti reševanju problemov, so dognali, da je njihova raven primerljiva z razvojno stopnjo triletnega otroka.

Mnogo znanstvenikov verjame, da so sposobni tako imenovane teorije uma (theory of mind) – empatije – sposobnosti razumeti drugega in dojeti, da drugi imajo potrebe, namere, želje, ki se razlikujejo od njemu lastnih. Dokazano so občutljivi  na stisko drugega prašiča in nanjo odreagirajo. 

 

Veljajo za izemno radovedna bitja, ki so voljna raziskovati nove situacije in okolja brez zadržkov, svet pa sprejemajo z izjemnim navdušenjem in odprtostjo. 

So izjemno čiste živali, ki nikoli ne jedo ali spijo tam, kjer opraljajo potrebe. 

V odnosu do človeka so izjemno hitro učljivi, v starosti dveh tednov se že odzovejo na svoje ime. Sposobni so se naučiti različnih nalog in trikov (primeni palico), celo igranja video igric.  

pig-chase-touch

Na Nizozemskem so raziskovalci z Wageningen University naredili igro Pig Chase (Lov Pujsov), kjer pujsi lovijo snop svetlobe, kot mačke lovijo laser. Igra je na absurden način dokaz, kako smo medsebojne interakcije zreducirali na virtualni svet. Tudi z živalmi. 

Prašiči so izjemno socialne živali in med seboj neprestano komunicirajo z različnimi toni kruljenja in cvileža, dognati nam je uspelo najmanj 20 različnih načinov oglašanja, s katerimi drugim sporočajo informacije. Razvijajo kompleksne odnose tako s pripadniki svoje vrste in brez težav tudi s pripadniki drugih vrst – psi, kunci, ljudmi. Spijo drug zraven drugega. 

prasici-majhni

prasici-krave

psi in prasici.peg

clovek-prasic
Sanjajo kot ljudje.  Dojemljivi so za glasbo. 

pujek-sanja

Velik del svojega dneva preživijo tako, da raziskujejo, iščejo hrano, se igrajo. 

Imajo odličen dolgoročni spomin in zelo dober občutek za smer. Zapomnijo si, kje je hrana in se znajo vrniti domov tudi nekaj kilometrov daleč.

Prašiči so vsejedi, njihova življenjska doba naj bi bila med 8 in 15 let. Koliko živi domači prašič bomo sicer težko izvedeli, saj je odgovor – do klanja.  Najstarejši prašič – gre za vietnamskega praišča –  naj bi živel 21 let Oskar (vietnamski praišč )

Jakost njihovega zvoka – kruljenja lahko doseže 112 decibelov. Za primerjavo – reaktivno letalo pri vzletu ima jakost 140 dB. 

Svinje so izjemne matere. Svojim mladičem med odraščanjem celo prepevajo. V naravi si samica pripravi gnezdo iz trave, listja, zemlje v skrbno izbranem področju. Ena tistih živali, ki na kup znosi ogromno slame, da so mladiči na toplem, gnezda gradijo da bi preprečile podhladitev svojih mladičev. Prašičiki imajo slabo sposobnost termoregulacije.

mamica in prasice

pigs

mama-pujsi

Ne morejo se znojiti, zato se ‘kopajo’ v blatu, posebej občutljivi so na vročino. Večja težava kot mraz jim predstavlja vročina, neredko so podvrženi opeklinam. 

blatna-kopeljpg

blatne kopeli in pujsi

So izjemno dobri plavalci. V zgodovini  so jih pogosto so jih jemali na ladje, ker so vedeli, da bodo plavali nagonsko do najbližje obale. Obstaja celo otok na Bahamih, kjer so prašiči zaradi te svoje lastnosti prava atrakcija. 

Pig-Bahamas-Swimming-01

Imajo odličen vonj in okus. Prašiči imajo 15.000 okušalnih brbončic. Za primerjavo – ljudje 9.000

So hitre živali – pretečejo 1,6 km v 7ih minutah, oziroma 20 km na uro.. 

Prašič je v človekovem simbolnem svetu eno od 12 znamenj v Kitajskem horoskopu, ponazarajo poštenost, preprostost, potrpežljivost, občutljivost. 

Nemalo je primerov iz zgodovine, ki kažejo pričajo o posebnem odnosu med prašičem in človekom. Leta 1984 naj bi pujsa Priscila rešila dečka, ki se je potapljal. 

prasicka resila decka

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Kdo bo rešil njih iz perspektive človeka, ki jih vidi kot nekoga nepogrešjivega v prehrani, medicini, vojni, celo umetnosti in ga je zlorabil do zadnje celice, pa je drugo vprašanje. 

ZLORABE 

Hemoglobin iz prašičje krvi je dodana v nekaterih cigaretnih filtrih kot zaščita za kadilce, gorivo bio diesel je lahko iz prašičje maščobe, v kozmetiki je uporabljena v milih, šamponih, balzamih. Sveče narejene iz prašičjih kosti gorijo dlje, nekatere varnostne-delovne rokavice so narejene iz prašičje kože. Kolagen je prisoten v kozmetičnih operacijah od 1976 zaradi podobnosti s človeškim kolagenom. Energijske ploščice vsebujejo procesiran kolagen, ker je poceni nadomestek in vir proteinov. Želatina je v nekaterih žvečilnih gumijih, lizikah in drugih bonbonih. V nizkokaloričnih maslih in drugih izdelkih ‘z manj kalorijami’ želatina izboljša teksturo in okus. Notranji organi so uporabljeni v hrani za ‘hišne ljubljenčke’, v medicini prašičje srčne zaklopke uspešno nadomeščajo človeške, v glasbi – čez tamburin je v veliko primerih napet prašičji mehur. Zloraba njih sega veliko širše kot le za prehrano človeka. 

ZLORABEZLORABE – VOJNA  

Živali so bile od nekdaj del človeških bitk. Malokdo ve, da so Rimljani v boju zoper vojsko s sloni, uporabljali vojne prašiče. Ugotovili so namreč, da kruljenje prestrašijo  slone. 

Prašiče so namočili v katran, jih prižgali ter jih naščuvali nad sovražnika. Cviljenje umirajočega prašiča je grozen zvok, vojaki pa so ga dosegli tako, da so prašiče premazali s smolo in jih zažgali. Sloni so se v grozi umaknili, ob tem pa poteptali tudi kakšnega svojega vojaka. Gibanje vreščeče in obenem goreče živali naj bi slonom in konjem pognala strah v kosti in ti naj bi se vtrenutku razbežali.

Prašiče o uporabljali v bitkah za odkrivanje min. 

Iz sedanjosti pa je najbolj znan primer Natovih vojakov, ki se brutalno urijo na prašičih. 

Pigs-surgery

prasici

 

ZLORABE V MEDICINI

Dejstvo, da so prašiči genetsko izjemno blizu človeku, je zanje pogubno. Da je okus mesa zelo podoben človeškemu,. znajo povedati kanibali. 

Izboljšanje človekovega življenja je zgrajeno na njihovem trpljenju. Uporabljeni so kot modelni organizmi za preučevanje dednih bolezni. 

Prašičje srčne zaklopke so bile uporabljene za zamenjavo srčnih zaklopk pri človeku. Od prve operacije 1971 je bilo na tisoče zaklopk uspešno presajenih v ljudi različnih starosti.

 Zgodovinsko so izjemno pomembni denimo kot vir insulina za zdravljenje sladkorne bolezni-diabetesa, saj se  zgradba človeške in prašičje molekule insulina razlikujeta v samo eni aminokislini. Leta 2012 je bila objavljena kompletna in natančno označena sekvenca prašičjega genoma, ki je pomembno orodje v ta namen. Raziskave gredo tudi v smeri gojenja človeških organov za presajanje, s čemer bi zaobšli problem pomanjkanja darovalcev.

Okoli leta 1930 so želeli prašiče uporabiti za nošenje človeškega fetusa, kar bi pomagalo parom, ki ne morejo imeti svojih otrok. Predlagali so tudi, da naj bi prašiče lahko uporabili za reševanje dojenčkov, ki bi drugače bili splavljeni. Tudi, če bi tehnologija obstajala, bi obstajalo še veliko etičnih in moralnih ovir.

prasicje srcne zaklopke

lung

 

Pravzaprav več kot 40 različnih farmacevstkih in medicinskih pripomočkov je pridobljenih iz prašiča. Seznam TUKAJ. Prašičja koža služi za krpanječloveških žrtev požarov. 

 

ZLORABE V UMETNOSTI 

Belgijski umetnik Wim Delvoye tetovira prašiče vse od leta 1990. Svoj projekt je postavil na Umetniško farmo na Kitajsko, kjer prašiče enkrat tedensko dajo pod narkozo, tetovirajo (vse od Disneyjevih likov do monograma Luisa Vuittona in napisov v ruščini. ), nato zakoljejo, kožo posušijo in njihovo porisano kožo prodajo zbiralcem za približno 20 tisoč funtov. Avtor pravi, da s svojim delom živalim podarja individualnost in jih rešuje pred anonimno smrtjo v kolesju prehrambene industrije.

Workers tattoo a pig in the "Art Farm" of Belgian conceptual artist Wim Delvoye at the outskirts of Beijing November 20, 2008. Delvoye has staff consisting of local farmers to raise the pigs and professionals to tattoo them with cartoons or symbols. The animals would then be displayed at art exhibitions and their skins sold to collectors after they were slaughtered.  REUTERS/Reinhard Krause (CHINA)

Tattooed pigs rest in the "Art Farm" of Belgian conceptual artist Wim Delvoye at the outskirts of Beijing November 20, 2008. Delvoye has staff consisting of local farmers to raise the pigs and professionals to tattoo them with cartoons or symbols. The animals would then be displayed at art exhibitions and their skins sold to collectors after they were slaughtered.  REUTERS/Reinhard Krause (CHINA)

A tattooed pig rests in the "Art Farm" of Belgian conceptual artist Wim Delvoye at the outskirts of Beijing November 20, 2008. Delvoye has staff consisting of local farmers to raise the pigs and professionals to tattoo them with cartoons or symbols. The animals would then be displayed at art exhibitions and their skins sold to collectors after they were slaughtered.  REUTERS/Reinhard Krause (CHINA)

Modna hiša Chanel naj bi za en kos kože plačala 76.000 evrov. Na njej sta bili tetovirani Disneyjevi princesi, iz katerih so naredili torbici. 

ZLORABE V PREHRANI 

Po oceni iz leta 2007 so na vsem svetu gojili 918 milijonov prašičev, od tega 425 milijonov na Kitajskem. Kastriranje nekaj dni starih pujsov (da meso kasneje nima vonja), rezanje repov, brušenje zob, apliciranje železa – vse to brez anestetikov. Ker nimajo priložnosti, da bi rili v zemlji in tako dobili železo, raziskovali (in ne grizli drugega repa, ker imajo premalo prostra). In to je le majhen del tega, kar jim povzročamo. 

mamapigandbaby

na farmah

prasicinafarmahpet

Pig-marked-Destroy-thumbnail

praiscinafarmah7

prasicinafarmahena

 

prasicinafarmahstiri

art

 

Zlorabljanje živali za potrebe človeka je moralno in etično sporno.

In nepotrebno. 

Na svet pridejo z isto mero igrivosti, radovednosti, razigranosti in upanja kot čisto vsako drugo živo bitje med nami. Mi jim vzamemo vse, kar imajo.  Ker ne sledimo etiki. V zgodovini človeštva to ni prvič. 

O etiki v povezavi z živalmi tukaj

Kaj storiti?

Izberite prehrano, ki ne vsebuje sestavin živalskega izvora.  

Storite isto tudi na drugih področjih. 

Spremenite svoje navade. 

In industrija bo sledila povpraševanju. 

TER obiščite in podprite kraje – posameznike, družine, kmetije, društva in organizacije, kjer rešene rejne živali živijo z vrnjenim dostojanstvom v spoštljivem sobivanju s človekom in se prepričajte na svoje oči, kdo živali zares so – mimo neokusnih reklam, ki jih popredmetijo, ampak v svojem bistvu. 

 

farm_sanctuary

 

Za Zavod Koki pripravila: Ksenija V.Kutlačić, dipl.kult.

 

ksenija in dora

 

Vir: http://listverse.com/2013/09/04/10-awesome-facts-about-pigs/

Vir: http://www.playingwithpigs.nl/

Vir: http://www.peta.org/blog/top-ten-fascinating-facts-pigs/

Vir: http://woodstocksanctuary.org/

Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Doma%C4%8Di_pra%C5%A1i%C4%8D

Vir: http://www.think-differently-about-sheep.com/pig_facts.htm

http://theoatmeal.com/comics/pigs

http://www.thepigsite.com/articles/5068/10-surprising-facts-about-pigs/

http://www.thatsfarming.com/funnies/fun-facts-pigs

http://dennisonmeatlocker.com/everything-but-the-oink/

http://www.nature.com/news/new-life-for-pig-to-human-transplants-1.18768

 

O etiki v zakonih

Aniti Kranjc, dolgoletni aktivistki in zagovornici za pravice živali, ki že več let skupaj s somišljeniki v okviru Toronto Pig save organizira akcije spremljanja transporta živali v klavnico,  po poročanju svetovnih medijev (tudi slovenskih) grozi 10 letna zaporna kazen.  

Ker je izčrpanim prašičem na poti v klavnico ponudila vodo in s tem ni prenehala, ko so jo opozorili. 

Kot smo v enem od naših prešnjih pogovorov z Anito, ki ima sicer slovenske korenine, zapisali, je namen teh akcij ozaveščanje o mučnem procesu, skozi katerega gredo živali zato, da pristanejo na naših krožnikih. Klavnice žal nimajo steklenih sten, da bi ljudje lahko dojeli, kaj preživljajo živali znotraj njih, od transportov in v usodo vdanih žalostnih oči, ki zrejo skozi luknje v kamionih, pa se ljudje obračamo stran. Ker bi bilo zazreti se vanje preveč boleče.

Seveda pa ni zanemarljivo dejstvo,da žejnim, poškodovanim, izmučenim živalim na njihovi transportni poti ponudi najbolj osnovno – vodo. In sočutje ter sporočilo, da je nekdo z njimi. Z živalmi, ki občutijo bolečino, strah, žejo, lahkoto kot čisto vsako bitje med nami. 

Med organizacijami za zaščito živali je zagrožena kazen in obsojanje ‘sočutnega’ dejanja dvignilo veliko prahu, pričeli so z zbiranjem peticij. 

Za odziv smo poprosili tudi mednarodno organizacijo za zaščito in pravice živali Prijatelji životinja, Luka Oman, predsednik Prijateljev životinja pojasnjuje: 

” Gibanje za pravice živali vsakodnevno raste, ampak s tem tudi upor tistih, ki želijo, da živali ostanejo predmeti. Ključno je, da vsi državljani postanejo aktivisti, ker se to tiče vseh nas, tiče se živih bitij in če želimo svet brez sužnjev, nasilja in zatiranja, moramo naše sočutje razširiti tudi na živali. Upamo, da bo ta šokantni dogodek spodbudil veliko ljudi, da se aktivirajo, spremenijo svoje navade in se vprašajo o današnji situaciji, v kateri se nahajajo živali, kot tudi o neverjetnih zakonih po katerih niso krivi tisti, ki mučijo živali, ampak tisti, ki kažejo na njihovo trpljenje. Odprimo oči in reagirajmo na krivičnost ter ne pozabimo na bistvo te zgodbe, to so živali, ki trpijo od rojstva do nasilne smrti, njihova zloraba pa je legalizirana in zaščitena.

luka oman

Kot prvo, v tisku se navaja, da je lastnik dotičnih svinj, Van Boekel, opravičujoče izjavil, da se do njegovih svinj ravna etično ter v skladu z vsemi standardi in zakonskimi predpisi. To, česar nam Van Boekel nipovedal pa je slednje: skoraj povsod po svetu zakonske uredbe in predpisi, kadar se tiče živali, v glavnem nimajo nobene veze z etičnim ravnanjem, prehrambeni standardi pa nimajo, kot je to že večkrat dokazano, nobene osnove v skrbi za javno zdravje. No, njegova izjava vleče vzporednice med delovanjem v skladu s predpisi in takojšnjim dosegom etičnosti, kar ni slučajno. 

Predpisi in zakoni na katere se birokrat in kapitalist Van Boekel nanaša, dopuščajo vzrejo živali v groznih mukah, bolečini in umazaniji. Odobravajo doživljenjsko zapiranje živali v kletke, ki so tako majhne, da se v njih ne morejo gibati, od česar jim seveda mišice erodirajo.

 

reja kokosi v kletkah

 

Ti zakoni dovoljujejo, da se živalim reže dele telesa kot so genitalije, nosovi, ušesa, repi itd. brez uporabe kakršnekoli anestazije, ker se to ne izplača.

rezanje repov prašičem

Ti zakoni lastnikom živali dovoljujejo, da zaradi varčevanja bolne živali ne zdravijo, tako da veliko industrijskih živali preživi cel svoj obstoj z zlomljenimi in nepozdravljenimi kostmi ter odprtimi ranami. Ti zakoni dovoljujejo takšno prekomerno izkoriščanje živali za mleko in jajca, da se zaradi izčrpanosti zalog hranil po nekaj letih njihov celotni organizem popolnoma sesuje, pokajo jim kosti, odpovedujejo organi in te živali se postarajo 5 krat prej kot v normalnih pogojih.

Ti isti “etični” zakoni dovoljujejo prakse kot so mletje živih in komaj izleženih piščancev v strojih za mletje mesa, zadušitev živali v vrečah, pretepanje, zloraba in težke poškodbe v transportu, nameren odvzem hrane in vode ter povišanje ravni stresa živali, skoraj ničelna kontrola postopka omamljanja živali pred samim klanjem, zaradi česar je veliko število živali popolno pri zavesti, ko se jim vlači ven notranjost, ko se jim režejo okončine, ko se jih žive kuha ali se jih odira … 

Vse to je v neki meri zakonsko dovoljeno v večini držav sveta. Sklicevati se na zakone, ko gre za etično ravnanje z živalmi, je žalitev inteligence povprečno obveščenega in povprečno inteligentnega človeka. 

Zakoni niso nič drugega kot kompromisi, ki služijo vzdrževanju statusa quo družbe, v kateri se spremembam od ustaljenih norm, in kadar so to spremembe na bolje, zavestno izmika in se jih kaznuje. Dajati zakonom neko bistveno etičnost, je isto kot dajati smisel za etična vprašanja brezumski mašini. Prav tako, ti isti prehrambeni zakoni, na ketere se sklicuje Van Boekel, smatrajo popolnoma regularno prisotnost nevarnih in kancerogenih (rakotvornih) snovi v človeški hrani. Vzpodbuja se h konsumaciji mesa, ki je dokazano kancerogen in ima veliko holesterola, ki uničuje krvožilni sistem, živali pa se pumpa s hormoni, antibiotiki, pesticidi, GSO hrano in drugimi industrijskimi strupi, in vse te sestavine preko konzumiranja živalskih proizvodov končajo v človeškem organizmu, zaradi česar so ljudje vse bolj bolni. Najbolj zanimivo od vsega je, da nič od tega ni javna skrivnost. Informacije in dokazi o takem ravnanju, so množično dostopni vsakemu zainteresiranemu posamezniku. Pa vseeno, zakoni in predpisi ne najdejo nič spornega v takem ravnanju. Da sploh ne omenjamo ogromno škodo, ki jo industrijska vzreja živali dela ekološkemu sistemu planeta. In po vseh teh javno znanih dejstvih Van Boekel izjavlja, kako imajo vsi pravico do svojega mišljenja, kot tudi pravico do ravnanja v skladu z njimi dokler ne škoduje nikomur drugemu. Pri tem Van Boekelovo ravnanje škoduje vsem, skupnosti v celoti, škoduje ekološkemu sistemu planeta, škoduje zdravju njegovih potrošnikov in najbolj škodi samim živalim, za večino katerih bi bila večja milost, če bi jih ubili na licu mesta, namesto da se jih pusti v neki odnjegovih proizvodnih obratov. Pa vendar, Van Boekel smatra, da ima pravico do svojega uničujočega ravnanja, medtem ko je pomoč živali, ki trpi nesprejemljivo, ker mu je to upočasnilo dostavo nove pošiljke v klavnico. Če je bil tako (hinavsko) zaskrbljen za varnost javnega zdravja, bi moral po incidentu dati testirati vzorec vode, in sprejeti polno odgovornost za obrekovanje, kot tudi plačati sodne stroške, če bi se izkazalo, da v vodi ni bilo tujih in strupenih snovi.Čas je da se ljudje zbudijo, in da prenehajo verjeti v definicije kaj je prav in kajnarobe, dokler jih narekujejo kapitalisti, ki v imenu profita ogrožajo javno zdravje, planet ter mučijo in masakrirajo živali.” 

Naj ob tem dodamo naslednje.

Večina nas  zavestno zanemarja dejstvo, da pridejo prašiči, krave, koze, kokoši na svet z isto radovednostjo, igrivostjo in veseljem do življenja kot čisto vsako drugo bitje, s katerimi si sicer delimo naš dom in ki mu nikoli ne bi privoščili takšnega trpljenja in življenja kot so ga primorane živeti rejne živali. Da bi zares lahko razumeli vso opisano zadevo, si je treba za trenutek predstavljati, da se zgodba odvija na Kitajskem, kjer jedo pse in da je Anita dala vodo izčrpanim psom v kamionu, ki jih peljejo v klavnico. Sami pri sebi pomislite na občutke, ki bi jih ta podoba sprožila pri vas. Gnus, sočutje. Pri večini bi bil edini pomislek zgolj, zakaj jim je dala zgolj vodo in zakaj pred klavnico ne stoji več sto ljudi, ki bo protestiralo, da pse ne odpeljejo vanje, ne pa jim ponujajo zgolj vodo. O potrebnem sočutju za bitja, ki občutijo strah, lakoto, žejo, stisko prav tako kot vsa ostala, sploh ne bi pomišljali, saj se nam zdi samoumevno.

pasje meso kitajska

Prašiči veljajo za ene najiteligentnejših bitij na svetu, prištevamo jih med prvih pet (poleg opic, delfinov..). Imajo izjemno sposobnost čutenja in empatije, s človekom pa več skupnega kot si to priznamo ljudje, katerih srce brez težav funkcionira s prašičjo zaklopko ali sklepom. So izjemno čiste živali, ki opravljajo svojo potrebo le na eno mesto. Prav tako boste domačega prašiča v enem dnevu naučili upoštevanja osnovnih ukazov kot so prinesi palico ali sedi. Če bi si ljudje dovoli in obravnavali prašiča kot enakovredno bitje vsem drugim živalim ter vzpostavili z njim spoštljiv odnos, bi ugotovili, da gre za izjemna bitja in da je to, kar je naredila Anita pravzaprav najmanj, kar lahko naredimo. Vredno nagrade in ne obsojanja. Vendar še vedno najmanj.  

 

Lahko se trudimo izboljšati zakone za rejne živali, tudi na področju transporta. Lahko se trudimo izboljšati pogoje za rejo. Vendar bo v ozadju našega truda za izboljšanje razmer, v katerih živijo rejne živali, zmeraj njihov, sicer v kali zatrt glas. Če bi spregovorile – bi nas vprašale: ” Takšna ali malo večja kletka, daljši ali krajši transport v klavnico…zakaj nam zemlja, zrak, voda in veter ne morejo pripadati na enak način kot vsem bitjem na zemlji.”? 

Pripravila: K.Č in Brigita Voda 

 

” Tega, kar živali prestajajo v reji za meso, mleko in jajca, ni moč opisati z besedami!”

Organizacija ‘Prijatelji životinja’ (Prijatelji živali) je največja organizacija na Hrvaškem, ki se bori za pravice in zaščito živali.

logo_pz_400

Pred dnevi so nas obiskali ter s priboljški razveselili nekatere od Koki ambasadorjev – pred zakolom rešene in iz sistema reje vzete rejne živali.

Mi pa smo, kako pa drugače, izkoristili priložnost za kratek pogovor o problematiki farmskih živali nasploh in na ‘klepet ob jabolku v družbi pujse Dore ‘ povabili predsednika Prijateljev životinja g. Luko Omana.

PRIJATELJI ZIVOTINJA 11

1.Kateri so po vaši oceni ključni problemi na področju rejnih živali?    

” Živali na farmah trpijo vse od svojega rojstva, skozi ves čas vzreje, transporta in nazadnje do smrti v klavnici. Vse, kar prestajajo živali v reji zaradi mesa, jajc in mleka je z besedami nemogoče opisati. Redko kateri uspe odrasti, večina njih je zaklanih v rani mladostni dobi, nekatere so ubite v obdobju dneva ali dveh po rojstvu. Te živali so nevidne, četudi jih je okoli nas nešteto. Vsako leto jih je na svetu ubitih preko 60 milijard.  

            

 

Nevidne so, ker industrija ne želi, da se jih vidi in doživlja kot živa bitja s katerimi si delimo ta planet in za čigar izkoriščanje nimamo nobenega opravičila.

 

Nevidne pa so tudi zato, ker jih ljudje kot posamezniki ne želijo videti in se sami soočiti s strahom in trpljenjem, v katerem sodelujejo.

prijatelji-foto-nevidne-zivotinje

 

 

Proti temu se da boriti in vse več je ljudi, ki so se pripravljeni boriti tako, da spremenijo lastni način življenja, s širjenjem ideje drugačne prehrane in veganstva. ” 

2. Na Hrvaškem imate Zatočišče za farmske živali IANUA, ki smo ga tudi sami obiskali. Kakšna je po vaši oceni vloga zatočišč po svetu? Zakaj je njihov obstoj tako zelo važen?  

” Zatočišča za te rešene farmske živali so zelo pomembna, ker to so srečna mesta, kjer ima vsaka žival možnost, da izrazi svojo osebnost.

PRIJATELJI ZIVOTINJA3 resize

To so kraji, ki prikazujejo človečnost, kot bi morala biti, odnos do živali, ki bi moral biti pravilo in ne izjema.

PRIJATELJI ZIVOTINJA 292-resize

PRIJATELJI ZIVOTINJA7resize

Zatočišča izobražujejo o najosnovnejšem in najpomembnejšem spoznanju, ki ga ljudje morajo doživeti – da so živali čuteča zavestna bitja kot ljudje in da se moramo tako do njih tudi vesti. 

Sodelovanje društev za zaščito živali in zatočišč je nujno zaradi pozitivnega sporočila . Prav tako zatočišča nudijo aktivistom nekakšno oazo spokoja in upanja in jim dajo moč, da idejo širijo dalje.

prijatelji zivotinja na obisku1

FOTO-PRIJATELJI ZIVOTINJA1

 

Pomembna so tudi za promocijo veganstva

 

3. Kakšen je odnos Hrvatov do farmskih živali, kako je urejena zakonodaja na tem področju?

” Potrošnja mesa, mleka in jajca vsak dan raste. Ljudje jedo živali celo več kot trikrat na dan, a se tega sploh ne zavedajo. Deli živalskih teles so zapakirani  v pisano embalažo in predstavljajo proizvode, iz katerih ni razvidno trpljenje in smrt živali, lakota v svetu, potrošnja vode, uničevanje okolja kot tudi človeške bolezni. In ljudje kot odvisnki posegajo po teh artiklih, ki ubijajo živali, ljudi in planet, na katerem se vsi skupaj nahajamo.

Po drugi strani pa je z vsakim dnem več vegetarijancev in veganov, njihovo število narašča. Na Hrvaškem živi več kot 160.000 ljudi, ki se prehranjujejo brezmesno ali vegansko. Mnogo vegetarijancev se odloča narediti korak dalje in postanejo vegani. Ljudje postajajo zavestni karnizma v katerem se nahajajo in prihaja do sprememb. 

Vse več je ljudi, ki se ne sramujejo aktivno sodelovati v gibanju za pravice živali in biti glas tistih, ki ne morejo govoriti za sebe.

4. Kakšne projekte peljete, da bi kaj spremenili? 

” Kot organizacija delamo na spremembah Zakona o zaščiti živali in podzakonskih aktov, sodelujemo z državnimi in lokalnimi oblastmi ter imamo dobre rezultate zahvaljujoč posameznikom, ki nam pomagajo s prostovoljstvom, podpisovanjem peticij in drugo vrsto podpore. Seveda se zavedamo, da je to samo del aktivnosti, ki jih moramo peljati dalje, da bi dosegli neke pozitivne spremembe. Zato organiziramo predavanja, posvete, javne akcije, odzivamo se v javnosti in na druge načina izobražujemo in usmerjamo pozornost ljudi na situacijo, v kateri se nahajajo živali. Vsako leto organiziramo festival ZeGeVege , na glavnem zagrebškem trgu, z njim promoviramo veganstvo

Pomemben del našega delovanja je povezovanje in spodbujanje k povezovanju med organizacijami in posamezniki ter prizadevanje za osebni aktivizem za živali

5. Kaj bi želeli sporočiti ljudem, kaj je vaš moto, s katerim nagovarjate ljudi? ”

” Izkoristimo vsak dan, da bi živeli, ne da bi se preživljali. Živali nas potrebujejo in vsak lahko pomaga ne glede na to, kje se nahaja  in v kakšni situaciji je. Spremenimo sebe in spremenili bomo druge. Bodimo del spremembe, največje in najpomembnejše za človeka. Pomembna je že najmanjša sprememba, najmanjši korak, važno je korakati v pravi smeri – Zeleni ponedeljek.

Izzovimo vse na spremembo, naj vsak pomaga reševati življenja in ustvarja boljšo prihodnost

Pridružite se nam ali delujte samostojno – PRIJATELJI ŽIVOTINJAobiščite Zavod Koki Zavod Koki

 

Organizacijo Prijatelji životinja najdete na spletni strani TUKAJ

 Pripravila: Ksenija V.Kutlačić 

Foto: Prijatelji životinja, Zavod Koki 

Beri naprej