Aljaž Krivec: “Kot antispecist del nagrade namenjam Zavodu Koki”

Stritarjev nagrajenec Aljaž Krivec del prejete finančne nagrade poklonil Zavodu Koki! 

” Kot antispecist del denarne nagrade namenjam zavodu KOKI, ker menim, da opravljajo odlično delo, pa tudi zato, ker opozarjajo na pravico do življenja tako človeških kot nečloveških živali. S to gesto želim opozoriti na eno največjih, po mojem mnenju celo največjo problematiko tega časa, ki pa ima tudi nekaj veze z literarno kritiko, saj se v tujini že pojavljajo številna besedila, ki izhajajo iz teoretskih osnov t.i. ekofeminizma, za katerega menim, da ponuja nekaj odličnih izhodišč za reševanje problemov naše dobe in upam, da bo našel svojo pot tudi k nam. ” 

Stritarjeva nagrada, ki jo Društvo slovenskih pisateljev podeljuje obetavnim mladim literarnim kritikom, je letos pripadla Aljažu Krivcu. Ne zgodi se pogosto, nam pa se sploh še ni nikoli, da bi se prejemniki finančnih nagrad, le tem odrekli in jih poklonili za živali. Zato smo bili toliko bolj presenečeni, ko nas je le nekaj dni pred podelitvijo nagrade poklical prejemnik letošnje Stritarjeve nagrade, Aljaž Krivec, da nas obvesti, da se je odločil, da del pokloni živalim. Da ne bi bili presenečeni in izvedeli od drugod. 

Poteze smo izjemno veseli. Ne le, da bo imela konkreten takojšen učinek – nakup hrane za živali, za katere skrbimo v okviru projekta Posvoji me, ampak se v njej skriva tudi precej globoko sporočilo, ki ga ta za slovenski prostor zelo dragoceni umetnik, nadarjeni mladi literat Aljaž Krivec, ob tem predaja – priznavanje pravice do življenja človeškim in nečloveškim živalim.

aljaž krivec

Kdo je Aljaž Krivec pa je zelo dobro povzela literarna in gledališka kritičarka Anja Radaljac, ki je med drugim zapisala: 

“Aljaž Krivec se je rodil v Mariboru, maja 1991 in je s svojimi petindvajsetimi leti med mlajšimi Stritarjevimi nagrajenci. Je magister primerjalne književnosti in literarne teorije, ki redno sodeluje z revijama Literatura in Sodobnost, z Radiem Ars ter s portalom Airbeletrina. Kritiške zapise je v preteklosti objavljal tudi na Radiu Študent. Deluje tudi kot prevajalec in moderator, hkrati pa je tudi sam literarni ustvarjalec.
Krivčeve kritike imajo mozaično strukturo; kakor bi naj avtor vselej pazljivo polagal gradnike literarnega dela in iz raznorodnih elementov gradil celoto heterogenih pomenov, tako Krivec v svojih kritikah vselej obravnava širok nabor elementov in enakovredno izpostavlja močnejše in manj močne plati posamičnega dela; njegove kritike so skrajno zgoščene, informacijsko oz. vsebinsko izstopajoče polne. Krivec k vsakemu od aspektov dela, ki jih v kritiki zajame, pristopa z izrazito avtentičnostjo perspektive, skozi katero se razkriva specifičnost, originalnost Krivčevega branja: Aljaž Krivec vselej odkriva nenavadne vstopne, hkrati pa nevralgične točke besedila, za odkrivanje, prepoznavanje ter razumevanje katerih ima izostren občutek. Vselej skuša, ne glede na ostro zamejenost odmerjenega prostora, vsakega od literarnih elementov čim jasneje argumentirati, zaradi česar imajo njegove kritike poudarjeno analitičen ton, njegova analiza sama na sebi pa je vselej koncizna in lucidna. Hkrati mu uspeva, da se iz tovrstne mozaične tvorbe ustvarja celostna podoba dela; Krivec redko podaja zaključne sodbe o besedilu, kar pa ne pomeni, da njegovim kritikam primanjkuje izvirnega kritiškega uvida ali mnenja; ne gre za nekakšne teoretizirajoče kratke analize, iz katerih ni razbrati vrednostne sodbe; ne, ta se le tvori na način, ki ga v našem kritiškem prostoru morda redkeje zapazimo, namreč skozi kritiško presojo posamičnih elementov dela; v tem oziru Krivec nikoli ne dopusti, da bi njegovo mnenje obviselo v zraku. Podobno v besedila pretanjeno umešča ironijo in mestoma cinizem; tako Krivčevo mnenje prihaja do bralca tudi skozi posamične prefinjeno pikre pripombe, ki pa so dovolj subtilne, da ne pritegujejo preveč pozornosti; odkrije jih lahko le pozoren, vsaj nekoliko senzibilen bralec. Na ta način se Krivec ne odreka ostrini, ki je v kritikah še kako potrebna, česar se evidentno zaveda, hkrati pa njegove kritike nikoli ne zapadejo popreproščenosti ali prehitrim zaključkom, ki bi lahko bili nespoštljivi do avtorja in/ali do bralcev. Zaradi vsega naštetega so Krivčeve kritike dobra izhodišča za nadaljnjo obravnavo besedil, ki jih obravnavajo in pomenijo smiselno izhodiščno točko za morebitne teoretske razprave, s čemer Krivec široko odpira prostor dialoga. V delu Aljaža Krivca je prepoznati globoko predanost literaturi, umetnosti in kritičnosti, njegovo delo pa z vsem naštetim pomemben doprinos slovenskemu kulturnemu prostoru.” 

Opis je sicer iz obsežnega komentarja, ki je v celoti dostopen tukaj

Pripravila: Brigita Voda 

aljaz krivec delo

Foto: Delo.si

 

0 odzivov

Povej mnenje

Bi se pridružili pogovoru?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

twelve − eight =