Novoletno voščilo: Naj nas vodi ljubezen

Kokijeva poslanica za leto 2019 je kratka in jedrnata: Naj nas vodi ljubezen. Če ljubezen prepoznaš v vsem in vsakomur, komu torej lahko sploh storiš kaj žalega? Srečno 2019!

 

Lesena tabla Domačije Koki

Od srca hvala Kristjanu, ki je poklonil tablo za Domačijo Koki. 

 

Prelep poklon za 50 let – botrstvo kravi Miki

Pred dnevi se je na nas obrnila gospa Jerneja s prav posebno prošnjo. Vprašala je, ali je možno pri nas posvojiti kravo. Ne tako zares, ampak da je pred časom zasledila, da imamo projekt botrstva – posvojitve na daljavo – rešenim živalim.

Seveda smo se tega zelo razveselili, saj je to eden od načinov, s pomočjo katerega skrbimo za živali.

No, nismo pa slutili prelepe zgodbe, ki se je skrivala v ozadju. Dokler je ni Jerneja začela pripovedovati.

Ko sta se s sedanjim soprogom spoznala, govorimo o več desetletjih nazaj, ji je Uroš, bodoči mož, rekel, da za 50 let mu pa lahko kupi kravo. Krave so že od nekdaj njegove najljubše živali. Leta so tekla in po vseh teh letih je prišel Abraham. In zvesta žena Jerneja se je spomnila na moževo željo in začela iskat način, kako mu jo izpolniti. Ker živijo v mestu, se seveda s pravo kravo ne bi izšlo. Prišla pa je na idejo, da jo soprog dobi na simbolen način. 

Na današnji dan, njegov rojstni dan, je vsa družina obiskala svojo varovanko.

Živali povezujejo. 

Od srca smo hvaležni gospe Jerneji, ki nam bo s svojimi prispevki pomagala skrbeti za Miko, ki bo, kar bo ostalo, seveda nesebično delila s svojim Miškotom. 

Na posvojitev na daljavo, s pomočjo katerih financiramo oskrbo živali, pa čaka še kar nekaj naših varovancev. Če kdo dobi sorodno idejo za darilo:) 

 

 

Kokijeve dobrodelne publikacije

Hvala vsem, ki z nakupom publikacij iz Kokijeve založbe podprete naše poslanstvo – to je širjenje ideje o PRAVICNEJŠEM odnosu do živali med nami, drug do drugega in nenazadnje do samega sebe ❤

Naročila zs ali info@zavod-koki.org

KOKIJEV KOLEDAR 2019 (12 listni stenski koledar s podobami rešenih živali in prelepimi mislimi)
KOKIJEVA PRAZNIČNA KUHARICA (30 idej za praznični jedlnik – od prazničnega kruha, majoneze, francoske solate..16.90 eur.)
KOKIJEV ROKOVNIK (Anja Radaljac, Nea Likar, 11 eur)

Hvala vsem, ki ste že ali še boste z nakupom podprli naše poslanstvo – širjenje zavesti o PRAVIČNEJŠEM odnosu do živali med nami, drug do drugega in nenazadnje do samega sebe. Naročila na fb sporočilo, info@zavod-koki.org ali 051 321 200.

Z dobrodelno razstavo pomagali Gretici

Od srca se zahvaljujemo gospe Katji, ki je v začetku meseca pri Kulturnem društvu Ris sprožila pobudo za dobrodelno likovno razstavo, katere izkupiček bi namenili živalim Kokija.

Razstava je bila zelo uspešna.

Hvaležni smo, sredstva pa gredo za kunčico Greti. 

Foto: KD Ris 

Spregledane zrtve naravnih nesrec

Orkan Florence je septembra dosegel Severno in Juzno Karolino. Najvecjo groznjo za vse so predstavljale poplave, ki so zajele tudi milijone zivali na farmah. 3 milijoni piscancev in vec tisoc prasicev je umrlo v nepredstavljivi agoniji, ujetih med resetke in kletke.  
Zoper naravo smo res nemocni. 
Vendar zoper sistem nismo! 
Ne bi smelo biti tako! 

 

 

O zgodbah zivali tudi v Veceru

Minuli teden smo na obisk odprtih rok in razprtih kril sprejeli novinarko casopisa Vecer. Zahvaljujemo se za prelep prispevek,  ki je luc sveta ugledal v sobotni prilogi, vsebina je dostopna tukaj. 

Živali niso brez glasu. 
Imajo svoj glas. 
In glas vseh nas, ki jih poznamo v dno duše. Hvala Večer in vsem medijem, ki nas slisite

Jan Kokiju poklonil AVTO

Dobro se z dobrim vraca ali kako smo danes dobili AVTO 

Takole gre prelepa zgodba, za katero si zelim, da nam vsem polepsa vecer. 
Pred dvema letoma je Jan iskal dom za kozjo druzino, za katero njegov ata ni mogel vec skrbeti, sam pa ni zelel, da koncajo pod nozem. Poklical me je, ce imamo prostor. 
V najeto hiso z vrtom, kjer smo z druzino ziveli, jih nisem mogla vzeti, a sem kljub temu iskala resitev in verjela, da jo bom nasla. Ni preostalo drugega kot da sem stopila do prvega kmeta v vasi in ga prosila, ce mi da v najem majhen kos zemlje, da ga ogradimo in naselimo kozjo druzino. Kmet je bil zato, Jan pa presrecen. Fanta pred tem nisem poznala, vodila me je zgolj potreba po pomoci zivalim. Jan pa se je izkazal za izjemnega cloveka. Ne le, da je resil zivljenje Belki, ampak je zavihal rokave in prisel s prijateljem postavit hisko, kmet pa ograjo. Njeno zgodbo smo zapisali takole. Ni minil mesec, da Jan ne bi skrbel, ce kaj potrebujemo zanje. Ali kasneje, ko smo kupili zemljo, za nas, ljudi, na Domačija Koki. No, nekaj dni nazaj pa je poklical in dejal, da starega avta ne potrebuje vec. In nikomur ga ne bi raje poklonil kot Kokiju 😇
Naucila sem se sprejemati. 
Kar je vcasih tezje kot dajati. 
A je v poslanstvu, ki ga opravljamo, nujna pot. 
Vcasih je treba videti tudi, koliko dobrega je v nas ljudeh…lahko. 
Janu smo hvalezni, naj avtek dolgo služi.

 

Ob svetovnem dnevu “rejnih” zivali

Danes je svetovni dan “farmskih” zivali. 
Ko sem razmisljala, kaj ob tem zapisati, kar ne bi bilo ze stokrat povedano, nisem nasla nobene besede vec.
Pac pa tole fotografijo. 
Skupni trenutek dveh cutecih bitij, obeh ujetih v cloveske roke. 
Enega smo v zahodni kulturi dolocili za najboljsega prijatelja in se obesili na vrat Kitajcem, ki da tega ne razumejo, ko jih jejo.
Drugega smo stlacili v boks, mu odrezali jajca, rep, izpulili zobe, osamili, nafilali z antibiotiki ter ga pri pol leta starosti sedaj posiljamo v plinsko komoro v klavnici. 
Onadva pa, oba iz mesa in krvi in srca, ki bije v istem ritmu, bi zelela zgolj in samo doziveti zivljenje. 
To je to – v grobem- tak je nas odnos do zivali. 
Ce vas seveda zanima resnica. 
Krivicen do konca. 
Kaj bomo, ce sploh kaj, storili v zvezi s tem, je nasa stvar.
Mislim pa, da dokler ne bomo dojeli, da je toleriranje krivice na enem mestu groznja pravicnosti povsod in dokler bomo pravice zivali omejevali zgolj in samo na sfero zivali, se nimamo kaj cuditi nastalemu stanju v svetu. Mehanizem, ki poganja krivico, je isti, ne glede na to, v odnosu do koga ga vrtimo.
Laz ne postane resnica, napacno ne postane pravo in zlo ne postane dobro samo zato, ker slednje tolerira vecina. Svetovni dan je obelezen na dan rojstva Gandhija, ki pravi – Bodi sprememba, ki jo zelis videti v svetu. Hvala vsem, ki ste ta sprememba. In vsem, ki delate na tem, da boste 

Ksenija V. Kutlacic

Gretina zgodba

Naj nas v tale vikend pospremi Gretina zgodba.
Z mislijo – nikoli, ampak zares nikoli ne obupati! 

Gretica je prisla minulo soboto iz Primorske. V stanju, kjer smo vsi mislili, da bo umrla ze med voznjo.
Bila je polna licink od muh, ki so lezle iz vseh odprtin v spodnjem delu telesa, se najvec pa iz poskodovane noge. Stotine crvov so pridni veterinarji v minulo soboto dopoldan dve uri spravljali iz nje. Enega po enega, kamor curek vode ni prisel. Bila je v stanju, kjer bi vecina ljudi dejala, da ji ni vec pomoci. 
Ampak. 
Ona ni vecina. 
Mi nismo vecina. 
In zlati, skrbno izbrani veterinarji, s katerimi delamo, niso vecina 
Ure nege, ljubezni so se obrestovale. Borili so se zanjo. 
In pocasi je dobila svojo podobo. 
In ime – veterinarka Patricija jo je poimenovala Greti 
Danes je bila odpuscena iz hospitala v domace roke. In v zivljenje, kjer bo dozivela sonce, zemljo, veter in dez in vse tisto, kar je milijardam kuncev, ki so vse zivljenje zaprti v lesene zajcnike v temnih kleteh, prikrajsanih. V zivljenje, kjer ne bo lacna, ker je nekdo sel v bolnico in pozabil morda sporocit, da ima tam nekje ” zadaj pa zajce”…naj jih kdo hrani. Ali kak tretji razlog. Kunci so tihi, ne delajo galame. In ljudje tolikokrat ravno zato pozabijo nanje. Vcasih je prepozno. 
Veselimo se njenega zivljenja, kjer bo nekdo. In ne nekaj. 
Hvala vsem, ki ste pomagali v njeni zgodbi. 
V njenem imenu.