Kokijev likovni natečaj: ” Zazri se v moje oči”

»V teh očeh vidim toplino.«
»Kot da bi me gledal človek.«
»Moj najboljši zvesti prijatelj!«

Tako​ ​številni​ ​ljudje​ ​opisujejo​ ​živali,​ ​ki​ ​so​ ​ob​ ​njih​ ​v​ ​dobrem​ ​in​ ​slabem,​ ​v revščini​ ​in​ ​bogastvu,​ ​v​ ​soncu​ ​in​ ​dežju,​ ​v​ ​bolezni​ ​in​ ​zdravju,​ ​v​ ​žalosti​ ​ali sreči.

Človek je od nekdaj sobival z naravo in ​živalmi.

Bile so del družine, ​širše skupnosti, zavezniki, pomočniki in učitelji.

Zaradi sodobnega načina ​življenja se je stik z njimi marsikje povsem prekinil. Domače ​živali, ki so nekdaj polnile kmečka dvorišča, danes ​živijo daleč proč od naših oči in naših src, ujeta med betonske rešetke in kletke. Gozdnim ​živalim jemljemo ​še zadnje kose ​življenjskih prostorov. Mnogo ​živali, ki jim namenjamo vlogo družninskih članov – hišnih živali, pa vse dni preživlja ujetih v stolpnice, kamor smo se nehote zaprli in pustili ujeti tudi ljudje.

Z natečajem »Zazri​ ​se​ ​v​ ​moje​ ​oči«​ ​želimo opomniti, da smo vsi del enega sveta in med seboj izjemno povezani. Veselimo se vaših ustvarjalnih del, ki naj jih vodi misel, da tako kot se godi ​živalim se godi ljudem. 

Vabimo vas, da izlijete na papir sporočilo o pomembnosti odnosa človek – ​žival, ki naj izraža vzajemno spoštovanje, sprejemanje, pomoč, ljubezen in zaščito.
Izmed prispelih del jih bomo nekaj izbrali tudi za letošnji Kokijev dobrodelni koledar, dobrodelne razglednice, vključili v dvodnevno razstavno galerijo pod brajdami na Domačiji Koki in ponudli na dražbi, s pomočjo katere bomo skušali zbrati za hrano rešenih živali. 

Izdelke pošljite najpozneje do 20. oktobra na naslov Zavod Koki, Na produ 13, 2354 Bresternica – pripis – LIKOVNI NATEČAJ 

Za vse informacije smo na voljo na info@zavod-koki.org ali 051 321 200. 

Veselimo se vseh vaših ustvarjalnih del! Hvaležen​ ​pozdrav! 

 

 

Potrebujemo pomoč – bik

Prosim pomagajmo, če se da – bik

Na nas se je pred dnevi obrnil gospod Boštjan. Njegov stric, ki je kmet, je moral v bolnico in na daljše okrevanje po poškodbi. 
Na kmetiji je imel nekaj živali, ki so jim sorodniki za ta čas že poiskali začasne domove (dokler ne okreva). Z izjemo 16 mesecev starega bika. Tega je redil za zakol. In ta mu bo sedaj namenjen pač malo prej, saj ni nikogar, ki bi lahko zanj skrbel na dolgi rok. 
Gospod Boštjan, ki se mu je bik zasmilil, je prosil, če bi lahko pomagali in ga namestili kam, kjer bi lahko živel do konca dni. Situacija je sledeča. Ta trenutek ga sami ne moremo namestiti nikamor, ker so vsi hlevčki zasedeni oz potrebni konkretnega popravila. Lahko bi zanj poskrbeli v roku nekaj mesecev. 
Je kdo med vami, ki bi ga lahko začasno vzel k sebi v boks za določen čas’ Strošek prevoza bomo pokrili v sodelovanju z različnimi organizacijami. Prav tako strošek oskrbe, dokler ga ne prevzamemo. 
V nasprotnem primeru ga ne čaka nič dobrega. In ves živi dan še ni stopil na travo…kot milijarde ostalih. 
Če imate kak predlog, rešitev, prosim javite se na info@zavod-koki.org ali 051 321 200. Hvala. Časa žal ni veliko. ..

Kokoški Fridi v slovo

Poslovila se je kokoška Frida, ena prvih ambasadork nevidnih živali med nami. 
Kokoško Frido smo pred štirimi leti skupaj z jato sto odpisanih nesnic vso iztrošeno in oskubljeno dobesedno potegnili izpod hloda s sekiro, odkupili za 60 centov in ji rešili življenje. Prepeljali smo jo v majhno vasico pod Krvavcem, da bo tam v miru živela do konca svojih dni. 


Ampak ona si je za razliko od ostalih kokoši izbrala drugi pot. 


Ni želela biti del Srečkove kokošje jate. Ampak človeške. S svojo zvedavo in bistro naravo ni upoštevala meja, ki jih določamo ljudje in urejala medsosedske odnose po svoje  
Z okenske police je opazovala, kaj se kuha v kuhinji. Na vrtu prevzela vlogo vrtnarja.

Ko pa je naš majhen kraj na Gorenjskem postal tudi medijsko zanimiv, pa je prevzela vlogo tajnika za stike z javnostjo in zlezla prav vsakemu v naročje. Njeno potrebo in veselje po druženju z ljudmi, smo upoštevali.

In tako je v treh letih obiskala nešteto slovenskih vrtcev in se pustila pocrkljati nežnim otroškim rokam. Ki so risale njene portrete.

In ko je bila že tako zelo znana, da ji je pripadal samo še naslov Finžgarjevega romana (http://www.delo.si/sobotna/frida-pod-svobodnim-soncem.html), smo se odločili, da postane tudi ambasadorka veganske kuhinje, ki smo jo ustvaili skupaj z Društvom za zaščito živali Pomurja. Fridine domače kuhinje. Frida ne bi bila Frida, če ne bi v trenutku osvojila tudi srca Prekmurskih deklet in fantov. Zaradi izjemne ljubezni in naklonjenosti do nje, smo se odločili, da lansko poletje ostane na počitnicah pri Petri v Prekmurju. 
Tam je ostala zavedno. 
Draga Frida, pogrešali te bomo. 
Vendar…nihče zavedno ne umre, samo zdaj naenkrat tako zelo, zelo daleč je. Poljubi Odija, ki si ga imela tako rada, da sta skupaj ležala na kavču. Naredita si najlepši kavč iz oblaka.Ko bo ril, boš mu zvesta, kajne? Tudi črvi iz oblakov so verjetno okusni  
Ne glede na to, da bo vedno imela posebno mesto v našem srcu, pa vam polagamo na srce. 
Vsak kokoška je Frida. 
Ne le vsaka kokoška. Vsaka žival je Frida. Če čutite kanček sočutja ob izgubi nje, je upanje. Da ga začutite ob vsaki živali. Teh čudovitih ne – človeških čutečih bitij, katerih življenja so zanje dragocena tako kot nam naša. Ki v nas zrejo z oči, polnimi vere, da jih nikoli ne bomo izdali.