Gostovanje na Filozofski fakulteti v Mariboru

/0 Komentarjev/v /
V ponedeljek 29. maja smo gostovali med študenti Etike na Filozofski fakulteti v Mariboru. 
 
V uvodnem predavanju z naslovom POPkultura: Etika in estetika trupel je strokovna sodelavka Zavoda Koki, antropologinja dr. Katerina Vidner Ferkov  izpostavila kanibalizem v pop kulturi. 
 
” Bon Appetit reče Katy Perry in zaužije ravnokar zaklane ljudi.
 
 
 
 
“Kaj boš pa jedel na samotnem otoku?” sprašujejo vegane.
Krzna se ne spodobi nositi, razen, če niste zares bogati, kažejo modne revije.
Vprašanja etike in estetike trupel razgrajujejo podobo
sodobne družbene realnosti in njenih konstruiranih odsevov. ” (insert iz predavanja dr. Katerina Vidner Ferkov)
 
Ob številnih primerih (od Lady Gaga, Karl Lagerfeld  itd…) je poudarila, da se vse premalo zavedamo, da je moralna prepoved ubijanja živali v svojem bistvu tudi zaščita človeka, saj ko se enkrat začne ubijanje, je samo še vprašanje, kdo je naslednji na vrsti. In pred nas v razmislek postavila temeljno vprašanje,  ali se morda ljudem že ne godi isto kot živalim.
 
 
 
 
Ksenija V. Kutlačić pa je v nadaljevanju predstavila delovanje Zavoda Koki, koncept “sanctuary” – zatočišče kot trajen in varen dom rešenim živalim ter zbrane popeljala v življenja živali in svet skozi njihove oči. 
 
 
 
Zahvaljujemo se profesorju Frideriku Klampferju za prijetno druženje. 

Luciano, dobrodošel !

/0 Komentarjev/v /
Lucianova življenjska zgodba je zgodba o drobnem in nemočnem pernatem bitju, ki mu je bilo namenjeno, da prvi dan svojega življenja v valilnici, kjer je prišel na svet, pristane v v mlinu za mletje piščancev.
Ker je na svet prišel kot “nekoristen petelin”, ki ne bo nesel jajc. 
 
Lucianova zgodba pa je tudi zgodba o jopiču nekega dekleta.
Jopiču, v katerega se je prestrašen stisnil. In skrivaj odšel tja, kjer je bil jopič doma…
 
 
V varnem in ljubečem okolju je zrastel v nežnega, zvedavega, bistrega in prelepega petelinčka. Ki je svojo sorodno dušo našel v dekletu, ki ga je pred dvema mesecema rešila pred smrtjo. 
In se sedaj, ko odrašča, odločila, da je čas, da pernati fant zaživi s kokošjo jato.
 
Tako je postal del naše male Kokijeve barke.
 
 
 
 
OPOMBA
Zmotno je misliti, da zaradi človeške potrošnje jajc nihče ne umre. V jajčni industriji so vsi piščanci moškega spola – torej bodoči petelini – živi zmleti v mlinu ali uplinjeni prvi dan svojega življenja, ker niso “koristni” (pravilnik o uničenju enodnevnih piščancev). Niso koristni za človekove ne-nujne potrebe. Skozi svoje oči so njihova življenja kot naša nam največji dar…
 
 

Pripomočki za manj mobilne ptice

/0 Komentarjev/v /

Kadar živali obravnavamo kot moralno enakovredne posameznike, jim pomagamo in svoje znanje in energijo usmerjamo v iskanje rešitev zanje, kadar imajo zdravstvene težave. In teh je v kategoriji živali, ki jih določamo za rejne živali, žal ogromno, saj so njihova telesa zaradi selektivne vzreje vse prej kot funkcionalna za dolgo in zdravo življenje.
Tako so se v Chicken therapy chairs osredotočili na izdelavo posebnih mobilnih konstrukcij za kokoši, purane, ki imajo težave pri hoji.

Ker svet pripada vsem…

FOTO: Chickentherapychairs

FOTO: Chickentherapychairs

FOTO: Chickentherapychairs

FOTO: Chickentherapychairs

FOTO: Chickentherapychairs

FOTO: Chickentherapychairs

FOTO: Chickentherapychairs

 

O ogorčenju zaradi pobitega labodjega para

/0 Komentarjev/v /

Po spletu je v ponedeljek zaokrožila fotografija, ki je dokumentirala pobit labodji par v Ljubljani ter njuno uničeno gnezdo s steptanimi jajci.

Potem ko je avtor posumil na dejanje človeške roke, se je pod številnimi delitvami objave na družbenem omrežju Facebook nabralo ogromno ogorčenih komentarjev. 

Slovenske novice so ob tem zapisale

” NEČLOVEŠKO: Ob Ljubljanici našli pobite labode. Smo Slovenci res tako krut narod?” 

Komentatorji pa razpravljali, da če se storilca najde, naj se mu sodi za uboj, naj se storilcu roke in noge posušijo in seveda najbolj očitno in logično –  komu pade na pamet, da gre ubijat nič krive živali. Podobnih komentarjev je bilo več kot 600 ! ).

FOTO: ANDREJ PINTAR

 

V RAZMISLEK 

Vsak dan pobijemo na milijarde ptic!, ki se v konceptu življenja prav v ničemer ne razlikujejo od teh dveh prelepih, gracioznih labodov. Ptic, ki bi tako kot je to storil labodji par, gradile tesne medsebojne vezi, si ustvarjale družine, učile in vzgajale svoje potomce, se družile in živele. Če bi le lahko.

Namesto tega pa so obravnavane kot človeška lastnina, prikrajšane za medsebojne odnose – tako znotraj svoje vrste kot zunaj nje, milijoni pobiti prvi dan svojega življenja, pohabljeni, prisiljeni v življenja v spačenih telesih in z neštetimi zdravstvenimi težavami zaradi človeka. Večina njih nikoli ne vidi sonca. 

Imenujejo se piščanci.

Imenujejo se kokoši. 

Zelo dvolično se je zgražati nad pobitjem labodov s kosom kurjega bedra v ustih.

V konceptu življenja med živalmi ni razlik. Razlike delamo mi. Življenja čutečih bitij, teh ali onih, nikoli ne bi smela biti na milost in nemilost prepuščena nekomu drugemu v uporabo.  

p.s. Dan po dogodku je bilo ugotovljeno, da naj bi se nad labode spravila kuna oziroma neka druga žival in ne človek. Žal to dejstvo iz zgoraj navedene primerjave ne spremeni ničesar v svojem bistvu, čeravno je morda komu odleglo. Za milijarde drugih ptic je namreč vsak dan ” dan pobitih labodov”.

Pripravila: Ksenija V. Kutlačić, dipl. kult. 

 

Kokijeva sadna torta

/0 Komentarjev/v /
Kokijeva sadna torta
 
Testo
200 g moke tipa 1050
200 ml sojine smetane
20 g pecilnega (eko)
1 dl javorjevega sirupa
30 g veganske margarine
 
Zmešate, stresete maso v pomaščen model za torte in spečete na 180 C z ventilacijo, čas peke je 30 minut.
(Biskvit je prirejen po receptu Matejine veganske kuhinje 2, M. T. Dereani ).
 
Nadev
Polovica pločevinke manj sladkega ananasa (lahko je tudi svež).
100 g svežih jagod, obe vrsti sadja zmešate s paličnim mešalnikom.
Sadni kremi dodate 4 velike žlice stepene kokosove smetane.
Obe polovici torte prelijete z anansovim sokom ali sokom po izbiri.
Spodnjo polovico torte namažete s sadno kremo in pokrijete z drugo. Dobro napojite biskvit.
Torta naj bo v hladilniku vsaj nekaj ur. 
 
Za dekoracijo torto namažete s stepeno in ohlajeno kokosovo smetano.
Dodate narezane jagode, tudi ananas in na vodni pari stopljeno črno čokolado z nekaj veganske margarine.
 
 
Dobra je*

Otroci med Kokijevimi živalmi

/0 Komentarjev/v /

Minuli teden so nekatere Kokijeve živali obiskali otroci iz gozdnega varstva Naraven otrok . Ksenija je predstavila zgodbe živali, predstavila njihova življenja nekoč in danes, sprehodili smo se okoli ograj in jih opazovali, tiste, ki so nas spustili v svojo bližino, pa nežno pobožali. Druženje je bilo kot vedno v obojestransko veselje in zadovoljstvo. Svet skozi otroške oči je prelep! 

Muesli za v žep!

/0 Komentarjev/v /

Muesli za v žep!

Se odpravljate na pot, v službo in na izlet in ne bi radi jedli ploščic in čokoladic polnih sladkorja in neznanih sestavin?
Enostaven recept za piškote brez glutena, ki vam bodo dali energijo in so praktični za odhod od doma.

Sestavine:
2,5 šalice ovsenih kosmičev
3 pesti brusnic ali rozin
4 pesti orehov, lešnikov ali mandljev po izbiri
5 velikih žlic veganske črne čokolade po želji ali kakšnega drugega suhega sadja
3 velike žlice koruznega škroba
1 šalica ovsenega mleka
1 šalica vode
1 žlica kokosove maščobe ali olja po izbiri
(3 žlice javorjevega sirupa za tiste, ki želijo sladkost)

Čas priprave: 45 minut

Sestavine v skledi zmešate in zalijete – dobiti morate gosto maso.
Če imate raje mehkejše piškote pustite kosmiče, da stojijo 15 minut ali dodajte manj vode!
Masa mora biti dovolj kompaktna za oblikovanje (po potrebi dodajte kosmiče).
Z veliko žlico na peki papiriju sploščite vsebino ene jedilne žlice. Pečete 15 minut, na 180 C z ventilacijo.
Ko so piškoti rumeno zapečeni (delovanje pečic se lahko razlikuje), jih vzamete ven in ohladite preden jih vzamete s pladnja.
Potrebovali boste dva pekača!

Riževi kosmiči po indijsko

/0 Komentarjev/v /

1,5 dcl riževih kosmičev
kardamom cca 5 zrnc
pest indijski oreščkov
pest rozin
ščepec cimeta
1 banana
sojin jogurt 1dcl
kokosova mast 1 mala žlica
ovseno mleko 2dcl

Čas priprave: 13 minut.
Količina je za dva lačna.
Stopimo kokosovo maščobo, ko postane tekoča, dodamo kardamom, ko zadiši, dodamo rozine in oreščke,
malo popražimo in zalijemo z malo ovsenega mleka. K sestavinam dodamo narezano banano na pol centimetrske kroge. Zmes naj zavre in nato
dodamo kosmiče, pomešamo in zalijemo z ostalim mlekom.
Proti koncu, ko je že gosto, dodamo cimet in pomešamo.
Pet minut po tem, ko ugasnemo ogenj, dodamo sojin jogurt in premešamo.
Po okusu lahko sladkamo s svežim sadjem, marmelado, medom ali sladkorjem.
Jedi na unikatni keramiki Teje Hlačer*

Kokijevi portreti

/0 Komentarjev/v /

Srce Kokija so živali.
Tiste živali, ki jih odrivamo stran od naših src.

In živijo daleč proč od naših oči.
Prav sleherna od njih pa kot vsakdo v sebi nosi svojo zgodbo.
Edina razlika med redkimi rešenimi živalmi, ki zaživijo življenja, prilagojena njihovim in ne človeškim potrebam, in milijardami ostalih, ki zavedno nekje brezimno zaprejo oči, je, da imajo Kokijevi ambasadorji svojo zgodbo komu povedati. Nekdo jih je slišal.

Pripravili smo dražbo z naslovom Portreti, ki ima tako simbolen pomen.

Opozarja na individualnost, ki je značilna za sleherno žival (kokoš ni enaka kokoši, pujs ne pujsu).

Dražba pa ima seveda praktičen pomen. 

Ta trenutek skrbimo za 69 rešenih živali.
Strošek mesečne oskrbe je precejšen.
Zato se zahvaljujemo, da so nam v stiski na pomoč priskočili umetniki in pripravili portrete nekaterih naših živali. 
To so Špela Isak, Happy Strahci, Vesna Kitthiya, Loščika, Ajda Kuhar, Martina Skender, Quatchka.
Narejeni so s srcem, opremljeni z mislimi, ki naj bi nas vodile skozi življenje, dodani pa so jim dodatki, ki naj vam prinesejo srečo.
Nekaj utrinkov: 

 

HVALA! POMENI NAM VELIKO, NJIM PA VSE!

 

 

Predavanje na Drugi gimnaziji Maribor

/0 Komentarjev/v /

Z veseljem smo se odzvali povabilu strokovnih sodelavcev in profesorjev, da dijakom in dijakinjam na Drugi gimnaziji v Mariboru predstavimo Koki.

Na predavanju z naslovom Življenje rejnih živali je antropologinja dr. Katerina Vidner Ferkov predstavila teoretska izhodišča in pojmovni okvir – nekaj temeljnih pojmov kot so specizem, veganstvo, karnizem. Ksenija V. Kutlačić pa osebne zgodbe in izkušnje iz življenja enih najbolj spregledanih živali med nami. Zahvaljujemo se za vabilo. Posebna zahvala pa učenki, ki je plakat, ki je na predavanje vabil sošolce, opremila z lastno čudovito umetniško sliko. 

VEČ: https://www.druga.si/utrinki/2016/predavanje-zivljenje-rejnih-zivali/1469/