Čudovito darilo!

ČUDOVITO DARILO!

Konec meseca oktobra nas je poklical gospod Igor in izrazil posebno željo. Za obletnico poroko je želel ženo presenetiti. Ker ima Maša zelo rada živali, še posebej pa so ji pri srcu prašiči (skupaj sta spremljala zgodbo puje Stelle), jo je za ta poseben praznik želel peljati k njej na obisk. Da se v živo srečata. 
Srečanje je bilo v veliko obojestransko veselje in zadovoljstvo. 

obisk-stellice-sedem

obisk-stellice-masa

obisk-stellice-set

belkica-in-masa

 

Družiti se z enimi najbolj preztrih in zlorabljenih živali med nami v kraju, kjer niso številka, temveč enakovredna bitja z imeni, vrnjenim dostojanstvom in življenjem, kot bi jim naj pripadalo od nekdaj, je izjemno doživetje. Vsi, ki se že leta borijo za pravice živali, v takšnih srečanjih najdejo potrditev, da delajo prav in iz srečanj črpajo moč za vnaprejšnje delovanje na področju pravic živali. Mnogi, ki nikoli ne prevprašajo položaja rejnih živali v naši družbi, pa imajo pravzaprav prvič priložnost videti živali v drugi perspektivi (ne v luči koristnosti in gospodarnosti za človeške potrebe, ampak kot živa bitja, ki so sama sebi namen.)

V spodnjem albumu utrinki iz srečanj in druženj z živalmi, za katere na različnih koncih skrbimo v Zavodu Koki.

 

 

 

Lejla in Geronim

V pripravi. 

zadnji-kunce-od-marjana-selitev

zadnji-kuncek-od-marjana-slikica zadnji-kuncek-od-marjana-zivljenje-do-sedaj zadnji-kuncek-od-marjana

Flipov voziček – odzivi

Potem ko je naš kunec Flip, ki ima parezo zadnjih nog, dobil invalidski voziček, ki mu ga je z veliko ljubezni izdelala gospa Tamara, je zgodba dobila nove razsežnosti. Gospa Tamara je dobila naročila za že drugi voziček, ki je romal v Celje. Zanj ni želela denarja, prosila je, da denar kot donacijo poklonijo Kokiju. Gospa, ki je voziček za svojo kunčico naročila, je že poslala prve fotografije – malo so ga predelali. Kokiju pa je nakazala donacijo, s katero smo kupili poln prtljažnik krompirja.

Medijski prispevki o kunci Flipu pa so odmevali tudi po šolah, utrinek je iz vaške šole na Gorenjskem, kjer so učiteljice izrezale prispevek in ga postavile na ogled v avlo. 

invalidski-vozicek-za-kunce-dve-1

invalidski-vozicek-za-kunce-dve-2

prispevek-o-kuncu-flipu-v-soli

Pumba

Zgodba majhnega, pogumnega pujska je precej skrivnostna. Še zmeraj namreč ne znamo pojasniti, kako se je to malo prašičje dete z vrvico okoli vratu znašlo tam, kjer se pač je. Pravimo mu pujsek, ki ima rad vlake in železniške postaje. Hvaležni ljudem, ki so ga umaknili na varno, da bo lahko varno odrastel in živel življenje, kakršno mu pripada. 

pumba-in-ksenija-objem

pujsek-pumba

dscn0667

pujsek-pumba-odojek

 

 

NATEČAJ OTROŠKE RISBE – rok 30. oktober

Tudi letos smo v Zavodu za zaščito rejnih živali Koki v sodelovanju z antropološko stroko pripravili natečaj otroške risbe na temo – Slovenska dedičina in živali.

Vabljeni k sodelovanju – otroške risbe pošljite najpozneje do 30. oktobra na naslov Zavod Koki, Na produ 13, 2354 Bresternica. Izbrane bodo krasile Kokijev koledar 2017 skupaj s fotografijo rešene živali. 

VSEBINA NATEČAJA:

Slovenska dediščina in živali v otroški risbi

Spoštovane vzgojiteljice in vzgojitelji, dragi starši! 

V slovenski pravljici, ki jo je zapisal Fran Levstik, Kdo je napravil Vidku srajčico, otroci spoznavajo izročilo naše dediščine. Pravljica sporoča, da z živalmi sobivamo in da otroci z njimi lahko vzpostavijo stik. Z nami živijo še številne druge živali, čeprav otroci najbolj poznajo mačke in pse.

Zavod za zaščito rejnih živali Koki vsako leto izda koledar, s katerim obvešča in poučuje o živalih, ki so mnogokrat prezrte: ovce, kunci, koze, krave, purani, kokoši, prašiči, prepelice, purani in race. Njihove zgodbe so lahko vir navdiha in poguma tudi za otroke, kajti mnoge so v zatočišče prišle poškodovane, ranjene ali prestrašene in so zopet našle svoje mesto med nami.

Natečaj otroške risbe

Vas in otroke vabimo, da se nam z risbicami pridružite pri ustvarjanju koledarja rešenih živali zavoda Koki za leto 2017!

Vsebina natečaja

Zanima nas, kako si otroci predstavljajo bivanje srečne živali. Tehnika risanja je poljubna (barvice, voščenke, akvarel, prstna risba, odtisi …) Vsebina risbe je lahko realistična ali pravljična, oziroma povezana s slovensko dediščino – nastopanje živali v pregovorih, rekih, ljudskih pesmih ali pravljicah.

Izbrane risbe bomo natisnili skupaj s fotografijo rešene živali, ki biva v zatočišču.

Na primer: otroško risbo ovce bomo dodali fotografiji rešene ovce in ju oblikovalsko povezali. Vsaka risba bo podpisana z imenom otroka, vzgojiteljice ali vzgojitelja in vrtca.

Vse risbe bodo razstavljene na naši spletni strani in obiskanem družbenem omrežju Facebook, ki ga spremlja tisoče ljudi.

Predstavljamo nekaj prebivalcev zatočišča Koki, za katere bodo otroci risali

Pujsek Puma je tekel, dokler se ni izgubil. Z izjemno potrpežljivostjo in sladkim jabolkom smo ga rešili iz grmovja. Rad se objema in je pravi živalski otrok, najraje zaspi v naročju. Kako veselo pleše kot pisan balon!

pujsek-pumba

PUMBA

Krava Miša je bolna, zato so jo dobri ljudje odpeljali na veliko kmetijo, kjer ima veliko prijateljev. Ko je stopila na travnik, ni nehala tekati in duhati rož. Njen nasmeh je bel in njen kožuh kot oglje bleščeč. Če jo pobožaš, te še poliže, da ti pove, kako rada te ima.

krava-misa

Miša

Kunček Flip je prelep zajček, čeprav ne skače! Zadnji dve tački ima na vozičku in z njim prav tako najde sladko deteljo. Miga s smrčkom in pogleda z veselimi očmi. 

Racmanu Janu je po nesreči na nogo stopila soseda krava. Moral je na operacijo in potem še na okrevanje v bazenu. Zdaj je beli racman v družbi živali in skrbno pazi na svoje plavalne noge.

Kozo Belko in njena otroka Tejo in Pedra je iz majhne tesne hiše na sončen travnik odpeljal fant, ki je poskrbel, da se ima družina lepo. Toplo mu je pri srcu, ko vidi kaj kozliča počneta. Mama koza se smeji, mladiča pa skačeta po lesenih igralih.

koza belka

Belka

Muca Tigi je majhna bela muca, ki se je izgubila v gozdu, dokler ni bila najdena, okopana in nahranjena. Nič se ni upirala, ko smo jo česali. Gozdni dom je zamenjala s toplo posteljo ob varnem ognjišču.

Pujsa Stella je imela prometno nesrečno, pa ni ona vozila avta, seveda ne! Z zlomljeno nogo je pristala na cesti. Potem je morala počivati, da se je pozdravila. Kaj navihanka počne zdaj? Rije po zemlji, da se ji oči svetijo od sreče. Kaj še? Rada se valja po sveži slami in da poljubčka. Čisto malo blatnega.

Oven Mario je bil nekdaj komaj kaj večji od muce. Šibek kot je bil, je obležal v hlevu. Veterinarji, čisto pravi zdravniki za živali, so ga pozdravili. Zimo je preživel v plenici kot kakšen dojenček. Okrepljen in močan, kot pravi oven, je z glasnim meketanjem pozdravil pomlad.

Kunček Maks je pogumen prijatelj, ki se je priselil k nam. Maks najraje zoba sočno zeleno travo in miga z ušesi med dišečimi cvetlicami. Včasih se tudi skrije, a brž priteče, če mu kdo prinese sladko korenje.

maksek-o

Maks

 

Zakaj vas vabimo k sodelovanju? Radi bi otroke spodbudili k razmišljanju o vseh živalih in s tem prispevali k ozaveščanju, da je vsako bitje posebno, s svojimi lastnostmi, četudi ni vedno popolno. Denar od prodaje dobrodelnih koledarjev zavoda gre izključno za prehrano več kot 70 živali v zatočišču Koki in njihovo veterinarsko oskrbo.

Rok oddaje in naslov

Otroške risbice, prosim, pošljite na naslov: Zavod Koki, Na produ 13, 2354 Bresternica. Informacije 051 321 200. 

Rok oddaje je 30. oktober, 2016.

 

Za sodelovanje se vam in otrokom iskreno zahvaljujemo!

natecaj-otroske-risbe

Lep pozdrav,

Ksenija Vesenjak Kutlačić Bresternica, 10. oktober, 2016

 www.zavod-koki.org 

        FB STRAN 

 

14. oktober – praznik jajc. Pa vemo, kdo jih znese?

Drugi petek v oktobru se po svetu obeležuje tudi kot svetovni dan jajc. Njegov namen je opozoriti na koristnost in vsestranskost jajca kot živila, ki naj bi bilo nepogrešljivo v človekovi prehrani.

Ob razmišljanju o nas in kako zelo pomembna naj bi bila jajca za nas v naši prehrani torej, pa seveda kot zmeraj pogosto povsem pozabimo, da jajca ne rastejo na drevesih kot kakšni plodovi, ampak da pridejo iz teles.

kokosi-za-jajca

In to ne srečnih, zadovljnih teles, ampak iz teles danes močno gensko deformiranih ptic, ki imajo zaradi sforsirane nesnosti ogromno okvar reproduktivnih organov, njihova kratka življenja ( po letu in pol so poslane v klavnice) pa so v 90% ujeta med žičnate kletke brez da bi kdaj uzrle sonce, pobrskale po zemlji za deževnikom, videle odraščati svoje potomce.

reja-kokosi-nesnic

kletke-za-rejo-kokosi

kletka-za-kokosi-nesnice

kokos-in-jajce

 

To, kako živijo (v Sloveniji je manj kot 1% kokoši nesnic pašne – zunanje reje), pa je le del celotnega problema, ki je preprosto povezan s tem, da nanje gledamo kot na tovarne jajc in ne kot na živa bitja.

In to od samega začetka. Maloko ve (v zadnjih letih pa je teh podatkov vedno več), da so piščanci moškega spola živi zmleti ali uplinjeni v prvih dneh svojega življenja. Ali kot je povedal za enega od slovenskih časopisov študent veterine Blaž Primc:

” V rejah konzumnih nesnic izvaljene piščance najprej ločijo po spolu; samice po posebnem tekočem traku pošljejo v rejo, samčke, ker so za rejo neuporabni, pa usmrtijo. »Njihov tekoči trak zavije v napravo, ki se ji reče mlin in ki v principu ni dosti drugačen od tistega za žito, le da se v njem meljejo piščanci. To pomeni, da piščanca dve površini močno stisneta, kar naj bi ga ubilo. Postopek sem imel priložnost videti v eni od rej. Sledi precej žalosten prizor, saj piščanci z lupinami vred padejo v mlin, pod katerim je velik zabojnik, v njem se torej nabirajo izmaličeni piščanci. »Vendar mlinu ne uspe vseh takoj ubiti. Videl sem, da se je kar nekaj piščancev premikalo še dolgo potem, ko so padli v zabojnik, kar pomeni, da je njihova smrt dolgotrajna in mukotrpna. “ (VIR).

Pasme nesnic namreč niso primerne za meso (ne priraščajo dovolj hitro, da bi se reja za meso izplačala), zato ni ekonomično in smiselno, da bi majhne peteline – piščance hranili. Po zakonu jih tako usmrtimo. Pravilnik o uničenju enodnevnih piščancev.

Skrajno absurdna situacija, če pomislimo,da bi večina izmed nas, z vso možno predanostjo in skrbnostjo, pobrala majhnega ptiča, ki je padel iz gnezda, ga poskušala vrniti na drevo in upala, da bo našel pot k mami nazaj. Ko kupujemo jajca, nehote podpriamo brutalno dejanje mletja živih piščancev. Bi lahko sami pritisnili na gumb za mletje? Pred časom so v enem od obratov na tujem, vanj vdrli aktivisti – borci za pravice živali. In ustavili aparat za mletje piščancev. Prišli so policisti. Ko so jih aktivistov pozvali, da ponovno sprožijo napravo za mletje – tega niso zmogli. Bi zmogli mi? Večina nas zagotov ne.

Povsem rutinski in običajen postopek je tudi krajšanje kljunov – debikiranje.

 

debikiranje-piscancev

 

Kako zgleda življenje v ujetništvu, pa smo že omenjali. Na to, kakšne so videti kokoši, ki so po človekovih merilih ” odslužile svoje”, pa smo pred časom opozarjajo  tudi v medijih. Na njihovih telesih se poznajo sledi izčrpanosti in nenormalna skubitev. 

resena-kokos-ena

Seveda vse skupaj ne bi bilo sporno, če bi šlo zgolj in samo za prehranske artikle – predmete.

Tako pa se malokdo med nami zaveda, da to počnemo živalim, ki čutijo, se zavedajo, sklepajo tesne medsebojne vezi in pogoji, kakršne smo jim določili, pa so daleč od tistih, ki jim jih je namenila narava.

Kokoši so po naravi izjemno radovedne živali, ki ves dan brskajo in iščejo hrano. Posebna oblika sprostitve je posipavanje s peskom, kopanje v mehki zemlji/pesku. Včasih so veljale za ene najboljših živalskih mam. Danes pa piščanec svoje mame sploh ne vidi. Kokoš ne vidi v svojem življenju petelina. V vse postopke reprodukcije posega, nadzoruje in vrši človek.

 

Zato hrana živalskega izvora, pa če si to priznamo ali ne, vsebuje sestavino, ki je nikoli ne bo na deklaraciji – odvzem slehernega dostojanstva živemu bitju, katerega namen je daleč od tega, da služi človeku. Ampak ima svojo lastno notranjo vrednost. Kot srna. Kit. Orel. Kdorkoli izmed živalskega kraljestva, kamor nenazadnje uvrščamo tudi človeka. 

Kadar v povezavi z jajci v ospredje postavimo tistega, komur jajca pripadajo, in ne nas same, kadar pogledamo na svet jajc skozi njihove oči, je podoba daleč od nekaj, kar bi pravzaprav slavili. Da bi spodbudili, da začnemo razmišljati o izključitvi jajc iz naše prehrane, smo pripravili številne recepte za jedi brez jajc. Tudi palačinke!

Preverite na Fridina domača kuhinja! 

Pripravila: Ksenija V. Kutlačić, univ.dipl.kult. 

 

 

Ironija – ko preživele v prometni nesreči kljub vsemu čaka neizbežna smrt

Decembra leta 2014 se je voznik osebnega avtomobila na štajerski avtocesti pri Šentrupertu nepravilno vključil v promet in povzročil nesrečo.

Trčil je v tovorno vozilo, na katerem je bilo 585 ovc, 300 jih je umrlo takoj.

nesreca-tovornjaka-z-ovcami

Foto PGE Celje

Leta 2013 na Ptuju s 3.500 piščanci.

About 3200 chickens and a truck driver were involved in a tractor-trailer incident this morning eastbound on 22/322 at the Clarks Ferry Bridge in Duncannon. One lane is closed in each direction as a crews clear the accident.   Christine Baker, The Patriot-News

slika je simbolna

 

Leta 2012 pri Medvodah z biki, 2015 pri Grosupljem s kravami.

nesreca-z-kravami

slika je simbolična

 

Na Mažarskem je 2007 trčil tovornjak, ki je v klavnico peljal 5000 kuncev.

nesreca-tovornjaka-s-kunci

 

Nesreče tovornjakov z živalmi se dogajajo povsod. In njihova podobo vedno para srce. Da so se živali znašle v njih, je namreč odgovoren samo človek. One nimajo nič s tem. 

 

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

nesreca-tovornjaka-s-piscancki

nesrece-tovornjakov-purani

nesreca-tovornjaka-s-purani

nesreca-tovornjaka-s-pujski

nesreca-s-kravami-irska

nesreca-tovornjaka-s-kravami-ena

nesreca-s-tovornjakom-s-piscanci

Zadnja odmevna (odmevna po zaslugi predanih aktivistov iz skupine Toronto Pig save, ki so takoj zbrali foto in video dokumentacijo) pa prihaja iz Ontaria v Kanadi. Njihove podobe vam bodo segle v srce zelo močno. 

5. oktobra se je zgodila prometna nesreča, v kateri se je tovornjak, na katerem je bilo okoli 150 prašičev, pri zavijanju na območje klavnice, kamor so bili le ti namenjeni namenjeni, prevrnil. 

nesreca-tovornjaka-s-prasici-pet

nesreca-prasici

slika-nesrece-s-prasili-kanada

Prašiči so bili grozljivo ukleščeni v vozilu, mnogi hudi poškodovani, nekaj jih je umrlo. Na srečo, Kajti za preživele, nepoškodovane in poškodovane, se je pravi pekel šele začel.

Posnetki aktivistov iz skupine Toronto pig save (njegova ustanoviteljica je Anita Kranjc, o kateri smo že pisali, trenutno pa teče zoper njo postopek na sodišču, ker je dajala vodo žejnim prašičem med prevozom  klavnico) pričajo, kako so jih delavci klavnice s palicami terali na prevoz do klavnih linij in v plinske komore. 

nesreca-tovornjaka-s-prasici-dve

 

Delavci klavnice zatočišču Happily Ever Esther Farm Sanctuary (njegova ustanovitelja sicer že nekaj let bivata s svetovno znano pujso Esther)  niso omogočili, da vzame poškovane prašiče, katerih meso je v celoti “neuporabno” za človeško prehrano, temveč so jih raje na licu mesta ustrelili.

Tako je bil ubit na licu mesta tudi eden od njiju.

slika-pujs-nesreca

Drugi pa s kartoni in ogradami steran do klavne linije nekaj sto metrov stran.

prasici-v-prometni-nesreci

Da bi lažje razumeli stisko, si predstavljajmo, da je na njihovem mestu naš pes. Kako bi se počutili? Znanstveniki so dognali, da so prašiči v svojem dojemanju sveta na stopnji triletnega človeškega otroka in daleč pred psom, za katerega bi storili vse, če bi se znajdel v nesreči kajne?

Kolikokrat peljemo mimo takih prikolic, pa se vanje ne upamo zazreti…

 

Novica je odmevala po vsem svetu, objavile so jo vse vidnejše živalovarstvene organizacije – PETA TUKAJ

Morda niso umrli zaman. In bodo podobe, ki so zaokrožile, sprožile, da bo vseeno kaj drugače, je med drugim na družbenem omrežju Facebook zapisal ustanovitelj zatočišča za prašiče The Pig Preserve.

Ne moremo vplivati na ravnanja drugih.

Lahko pa pred sebe postavimo ogledalo in se vprašamo, kakšna je naša vloga pri tem.

Mar res nimamo ničesar z jemanjem pravic tem živalim? Je naša vest čista?

Ni prepozno, za nikogar od nas, da se postavi na pravo stran. Polnovredna rastlinska prehrana je za večino prebivalcev povsem enakovredna hrani, ki na deklaraciji nosi sestavino trpljenja. Nekaj idej zvesto pripravljamo skupaj s prostovoljci Društva za zaščito živali Pomurja  v projektu Fridina domača kuhinja. Ker pa prehrana ni edino področje, kjer zlorabljamo milijarde krav, prašičev, kokoši in drugih rejnih živali, toplo priporočamo, se odločimo za način življenja, ki v najmanjši možni meri škoduje tudi živali – veganstvo torej. 

Pripravila in zbrala: Ksenija V. Kutlačić, dipl.kult.

” Hvala vsakemu in vsaki, ki odmakne košček mojega telesa od svojih ust”

Ob svetovnem dnevu živali, 4. oktobru, vas vabimo k branju izvrstnega intervjuja z antropologinjo dr. Katerina Vidner Ferkov (Zdravo Slovenija). Intervju je bil objaljen v oddaji Televizije Slovenija O živalih in ljudeh. 

Živali so že stoletja del človeštva, kako se je tak odnos do živali, sobivanja z ljudmi, spreminjal skozi stoletja, skozi zgodovino, tudi slovensko?

Lahko rečemo, da gre pravzaprav za dramatičen premik našega sobivanja z živalmi. Najbolj izrazito po 2. svetovni vojni. Če pogledamo samo slovensko arhitekturno dediščino – zelo značilen je primer na Veliki planini, kjer je pastirska tradicija, ter tudi druge tipe hiš v Sloveniji, lahko vidimo, da so živali in ljudje sobivali skupaj v istem prostoru.

sobivanje-ljudi-in-zivali-nekoc

Zdravje živali je bilo zelo pomembno za človeka, ker je bila dobrobit posamezne družine tudi odvisna tudi od zdravja živali. Kje lahko to vse opazimo?

Živali imajo pomembno vlogo v ljudskih rekih, pregovorih in pravljicah.

martin-krpan

 

Živalske motive lahko vidimo na značilnih elementih naše dediščine, kot so panjske končnice.

podobe-zivali-na-panjskih-koncnicah

Še danes, ko se pogovarjamo, pogosto omenjamo živali, čeprav one živijo na povsem drugačen način kot takrat, ko so takrat, ko so ti pregovori nastali. Živali, razen hišnih živali kot so mačke, psi, ptic, kunce, ki so postali družinski člani, so del industrijske živinoreje.

Kjer lahko govorimo o popolnem odvzemu svobode, dostojanstva in bivanjskega smisla teh živali.

reja-kokosi

prasici-v-reji

reja-krav

 


 

Ne le to, veterinarji govorijo o tehnoopatiji.

Te živali so močno prizadete, psihološko kot fizično, ker bivajo v razmerah, ki so povsem neprimerne za njih.

Kaj je najhujša kazen? Kaj je celotna človeška skupnost sprejela kot najvišjo kazen in kako dejansko kaznujemo ljudi? Tako da jih osamimo in tako, da jih damo v majhen temen prostor – tako namreč biva večina tako imenovanih rejnih živali. Osebno se ne strinjam s to oznako, ker to pomeni, da one sploh nimajo pravice do svojega bivanja, do svojih lastnosti, ampak so vredne le toliko, kolikor tehta njihovo meso. Medtem ko že iz pravljic, pregovorov, rekov, izvemo, da ima vsaka žival svoj značaj in lastnosti. Ko pa enkrat pridejo v industrijo, postanejo predmeti, ne več živa bitja. Gre za zelo veliko težavo.

Ljudje pa vendar ves čas iščemo stik z naravo. Tudi otroke učimo o naukih preko živalskega sveta.

Glede na to, da so živali tako odmaknjene od našega vsakdanjega življenja, je stilizirana žival, prvo kar damo svojemu otroku, ki ga imamo najraje na svetu. Se pravi, damo mu majhnega medvedka ali kaj drugo žival v obliki igrače.

otrok-in-medvedek

Tudi oblačila, ki mu jih kupujemo, so polna podob živali, peljemo jih na lutkovne predstave, kjer imajo živali človeške lastnosti, s tem se otroci učijo morale in socializacije.

zivali-v-gledaliskih-predstavah

Hkrati teh živali otroci nikoli ne vidijo. Če ne bi bilo zatočišča za rejne živali, pravzaprav otrok v Sloveniji ne more več videti odraslega prašiča ali krave, ki dočaka naravno starost.

ksenija-in-dorica-pet

 

Gre za druga plat zgodbe. Zanimivo je, da še vedno vztrajamo pri tem, da otroci spoznavajo živali, da se nam zdi to pomembno. Ampak kot rečeno, realnost je drugačna. Naša odgovornost je tudi, da otrokom predstavimo drugo plat resnice, seveda takrat ko so primerne starosti.

Kokijev dodatek: Kakšno je vaše sporočilo ob dnevu živali ?

Hvala vsakemu in vsaki, za vaš košček hrane, topel pogled in nežno dlan.

Hvala vsakemu in vsaki, ki odmakne košček mojega telesa od svojih ust.

Razmišljanjem antropologinje dr. Katerine Vidner Ferkov smo lahko sledili tudi v kolumni O fantu, ki je slišal živali govoriti. In prispevku Človek je lovec..zakaj ima torej živali v kletki. Sledimo pa ji lahko tudi v neodvisnem mediju Zdravo Slovenija

 

Podprite izid Kokijevega dobrodelnega koledarja 2017

Tudi v letošnjem letu bomo izdali dobrodelni Kokijev koledar 2017.

Kot lani ga bodo sestavljale podobe in zgodbe rešenih rejnih živali, ki smo jih pisali skupaj z vami skozi vse leto.

V kombinaciji z mislimi, ki naj sežejo do našega srca, pa si želimo, da bi svoje mesto v čim večjem številu dobil v veterinarskih ambulantah, pa knjižnicah, kakšnem vrtcu, šoli, zdravstvenem domu, kjerkoli bo služil svojemu dobremu namenu.

Poleg osnovnega namena koledarja, ki je povsem praktične narave – z izkupičkom bomo skrbeli za rešene rejne živali, je njegova izjemna vrednost tudi ozaveščanje. Močno smo prepričani, da bodo živali, postavljene v povsem drugo perspektivo kot smo navajeni, pri marsikom odprle dilemo, da bo ponovno prevprašal njihov položaj in mesto, ki jim ga ljudje namenjano v tem svetu. In se morda odločil za drugo pot, ki v najmanjši možni meri škoduje tudi živalim okoli nas.

Izjemno bomo veseli vsakega zneska, s katerim podjetja, posamezniki, ustanove, podrpete njegov tisk. V zameno bomo tako kot lani svoj prostor odstopili na zadnji zahvalni strani. 

LOGOTIPI DO SREDE : info@zavod-koki.org 

Druge informacije 051 321 200