“Jagnje staro od tri do štiri tedne je nekaj najbolj ljubkega in nedolžnega, kar ste kadarkoli videli. Snežno bela, mehka, presladka bitja, ki se nespretno na tankih nogah podijo za mamo, in piskajoče blejajo.
vir: http://www.jutarnji.hr/
Ampak.
Ko jih razdelijo in jim skupaj zvežejo sprednje in zadnje noge, postanejo zelo tihi.
Se spomnite, kako Jody Foster v vlogi agentke FBI-a Clarice Starling, pripoveduje serijskemu morilcu Hanibalu Lecteru, kako je enkrat v otroštvu na neki farmi gledala klanje jagnjet in kako jagnjeta ne spustijo niti glasu dokler jih koljejo. Spoznal sem, da je to živa resnica….
VIR: http://www.jutarnji.hr/
Paška jagnjetina, rekel je mesar Giro, samo zato da prekine našo tišino. Nič holesterola. Poglejte, kako čisto je to meso. Kako bledo je črevesje. Nič trave ni v njih. Sploh še niso pasli! Samo na mleku so bili…”
(povzeto po članku Kratak život hrvatskih janjaca – Jutranji.hr)
Ovce. Ljudje jih zaradi njihovega “črednega nagona” zelo pogosto uporabljamo v precej žaljivih besednih primerjavah. A imajo prežvekovalci, ki nosijo hrano vedno s seboj, v resnici zelo izrazit in izostren občutek za individualnost.
Malokdo ve, da si za obdobje večih let zapomnijo obraze (živalske in človeške). Imajo zelo razvit materinski čut.
Poleg tega, da med seboj komunicirajo z različnimi glasovi, s katerimi izražajo različne občutke, pa imajo razvito tudi obrazno mimiko in so sposobne ločiti recimo vesel obraz od žalostnega.
So čredne živali, izjemno navezane na svojo čredo, ločitev zanje pomeni izjemen stres. V čredi imajo najboljše prijatelje.
So plašne živali, čreda pa jim nudi tudi občutek varnosti in zavetja pred plenilci. Kadar odrastejo v družbi drugih živali ali ljudi, se nanje navežejo podobno kot na čredo sebi enakih.
So inteligentne živali, ki so sposobne reševanja problemov, njihova inteligenca je zelo blizu prašičji, tudi kravji.
Volna jih ščiti tako pred mrazom kot vročino, dežjem. Dočakajo lahko 8, 15 in več let, povprečno 12 let. Najstarejša ovca Twiggy je dočakala 25 let. Umrla ni od starosti, ampak ker je padla s pečine.
Ta nežna bitja, ki se v trenutkih strahu, vdajo in pogosto čakajo na neizbežno, so zlorabljene tako za meso, mleko, volno, tudi v ekperimentih.
Če se spomnimo, ovca Dolly je bila leta 1996 prvi kloniran sesalec.
Ovca Dolly in embriolog Ian Wilmut (Foto: Reuters)
Manj znana je industrija pridobivanj volne. Ena največjih proizvajalk volne je Avstralija. 148 milijonov ovc proizvede 80% volne na svetu.
Pridobivanje “italijanske volne”.
Podrobnosti o volni v izjemno izčrpnem pregledu TUKAJ.
Izraz »mulesing« označuje kruto in kontroverzno prakso, ki se uporablja v Avstraliji kot poskus preprečitve t.i. »napada muh«. Ime je dobila po kmetu Johnu Mulesu, ki se je prvi domislil te rešitve in jo preizkusil na svojih ovcah v začetku 20. stoletja z domnevno uspešnim izidom. Leta 1930 je država prakso uradno odobrila in se od takrat redno izvaja. Zaradi visokih temperatur in prekomerne poraščenosti postanejo avstralske ovce večkrat tarče muh, ki jih pritegne zavetje goste volne okrog zadnjika, kjer je volna delno prekrita z iztrebki. Muhe odložijo jajčeca, iz katerih se izležejo ličinke, ki se začnejo zajedati v tkivo žive ovce. Mulesing v praksi pomeni, da mladičem, navadno brez anestetika, odrežejo dobršen del kože okrog zadnjika skupaj z repkom, navadno pa samčke istočasno tudi kastrirajo.[ref] http://www.animalsaustralia.org/issues/mulesing.php[/ref]. Živalim to povzroči hude bolečine, številne tudi umrejo zaradi infekcij. (VIR: VEGANSTVO.NET)
Seveda vsaka ovca, četudi le za “volno” pristane v klavnici.
Kako bomo ravnali s cutecimi bitji okoli nas, kaksne odnose bomo razvijali z njimi, je stvar nase odlocitve. In ni brez posledic ne za njihova in ne nasa zivljenja.
Pripravila in priredila: Ksenija Vesenjak Kutlacic
VIR:
http://www.prijatelji-zivotinja.hr/index.hr.php?id=314
http://www.peta.org/issues/
http://www.veganstvo.net/ali-ves/volna/
