Josip in Erika

Josip in Erika sta vse svoje življenje preživela v majhnem zajčniku in skozi zamrežene line zrla v svet tam zunaj. Kaj pomeni občutiti zemljo pod nogami sta spoznala po srečnem naključju, ko so na kmetiji opustili rejo živali in dovolili, da zadnji preživeli smejo oditi. Svoj dom sta našla pod zeleno smreko. 

Fridina kulinarična turneja – znova jeseni 2016

PROJEKT Fridina domača kuhinja je skupen projekt ozaveščanja in pomoči rejnim živalim, ki ga pripravljamo prostovoljci Društva za zaščito živali Pomurja in Zavoda Koki.

Srečanja, ki potekajo v družbi zvedave in nežne kokoši Fride po različnih slovenskih krajih, smo poimenovali FRIDINA dobrodelna KULINARIČNA TURNEJA.

S predavanji o življenju prezrtih živali, osebnimi izpovedni ter promocijo serije veganskih knjižic Fridina domača kuhinja (z idejami za zajtrke in kosila naših babic), zbiramo sredstva za doživljenjsko oskrbo rešenih živali. Na srečanje pa je možno prinesti tudi hrano in opremo za živali (žita, brikete, lizalne kamne, konzerve, kletke, hišice..). Vjudno vabljeni – termine sprotI dopolnjujemo. So v celoti dobrodelne narave. Vsako srečanje pa gosti posebnega sogovornika, ki nam na svoj način z osebno izpovedju približa svet živali med nami. Srečanja, katerih utrinke si lahko ogledate spodaj, se nadaljujejo znova v septembru. 

 

predavanjepolna dvorana pred pricetkom

 

frida na rami tri

jasmina hrastovec

 

jasmina in frida

Untitled-1

za arhivo katerina dve

 

predavanje

jasmina degustira

knjižice od fride

foto zofijini ljubimci

FRIDA V NAROČJU

fridina domaca kuhinja srecaje murska sobota

Foto: Bine Šedivy

fridino srecanje

 

VEČ O PROJEKTU – TUKAJ. 

 

Iz oddaje “Za naše kmetovalce”

V oddaji Za naše kmetovalce, ki poteka vsako nedeljo na prvem programu Radia Slovenija, smo s svojim pogledom na rejne živali v kmetijstvu sodelovali tudi sami in sicer v nedeljo 22.maja. 

Oddaja sicer ni namenjena le kmetom, ampak vsem, ki so s kmetijstvom in podeželjem kakorkoli povezani, ki jih zanima pridelava, predelava in trženje hrane.

Prav tako pa je bilo v oddaji predstavljeno tudi kmetijstvo brez živinoreje – miroljubno kmetijstvo (Stanko Valpatič) ter primer nekdanjega prašičerejca, ekološkega kmetovalca Mir Grunt iz Prlekije.

Nekaj zvočnih utrinkov tukaj, celoten posnetek je na voljo na tej povezavi ( od 19:18 minute dalje)

radio-slovenija

 

 

 

 

Dolgoročni cilj Zavoda je, da živali v prihodnje ne bi več redili za prehrano.
” Pravzaprav je treba tukaj poudariti, da it se reševanja farmskih živali (medtem ko jih ti rešiš 5, jih gre milijarda v klavnice), je nesmiselno in jalovo početje, razen v primeru, kadar gre tukaj za simbolno sporočilo in za ozaveščanje. In to je pravzaprav tisto, kar pri Zavodu za zaščito rejnih živali počnemo. Nekaj živali, ki so del te živinorejske panoge, ki jih brutalno izkorišča, zato ker pač potrošniki tako želimo, vzamemo iz sistema reje, bodisi zato, ker so poškodovane, odpisane ali kako drugače nepotrebne v živinorejski panogi, in jim omogočimo življenje pod svobodnim soncem. To pomeni življenje, kot jim pravzaprav pripada od nekdaj, mi pa smo jim ga odvzeli. Te živali potem živijo do svoje naravne smrti v sebi primernem okolju, in ozaveščajo o tem, kdo pravzaprav te živali so, se pravi, da se v ničemer ne razlikujejo od mačk ali psov recimo. Treba je vedeti, da živali naše prehrane so skrite našim očem, če vprašate v osnovni šoli, kakšne barve je krava, mislim, da vam bo marsikdo rekel, da vijolične. Se pravi nimamo več stika, pristnega stika z živalmi, zlasti z živalmi naše prehrane. Kar je pravzaprav smešno, vsak dan so na krožniku, puranji zrezek recimo, mi pa niti ne vemo, kako puran zgleda in kako se oglaša. Mi želimo približat živali in računamo predvsem na to, da ko bodo živali prišle to tiste svoje besede, ko bodo živele na sebi primeren način. Prašič ni tisto, kar vi vidite na farmi, kjer se komaj obrne, kjer vse smrdi, ampak eno radoživo bitje, ki rado živi, rije, rije po zemlji je zelo učljivo bitje, zelo čist, takrat boste na njega pogledali drugače. In seveda kadar na takšno žival pogledamo drugače in jo vidimo kot avtonomno bitje, nam na kraj pameti ne pade, da bi ji storili kaj žalega. “

(Ksenija V.Kutlačić, Zavod Koki)

” Miroljubmo kmetijstvo se razlikuje od ekološkega in bodinamičnega predvsem v odnosu do živali. Torej živali vidimo kot enakovredna bitja ljudem in nikakor jih nimamo za nobeno korist. Na teh kmetijah živali lahko živijo, ampak le kot člani ene družine, kot naši prijatelji in jim omogočimo primerno življenje do naravne smrti. V miroljub kme smo prepričani, da če bi kmetovali po tej ideji, bi lahko nahranili vse ljudi na zemlji. Ne bi bilo lakote kot danes. Ne smemo se sprenevedati, da imamo mi kljub vsej kemiji in škropivom in vsem, kar uporaljam, imimamo več kot milijardo ljudi lačnih, dnevno umre več kot 40 otrok zaradi lakote. Miroljubno kmetijstvo pa stoprocentno zagotavlja prehrambeno varnost in samooskrbo Slovenije. Gre pa za to, da tiste površine, katere sedaj uporabljamo za krmo živali, uporabimo za direktno hrano za ljudi. Skrbimo, da zemlja ima dovolj humosa, da je zdrava, da rastline lahko rastejo iz moči zemlje. ” (Stanko Valpatič, kmetija Za naravo)

” Smo pa mi ponosni na svoje pridelke zaradi tega, ker vemo, v naših pridelkih ni nobenih strupov, nobenih antibiotikov, nobene kemije in brez slabe vesti lahko to potrošnikom ponudimo. “Milan Rus, Mir Grunt, miroljubni kmet iz Prlekije. 

 

Lizika z družino

Njeno zgodbo pozna večina od vas, saj smo sredi februarja skupaj stiskali pesti, da mali rilčki, s katerimi je prišla že v trebuhu v varno zavetje (potem ko je izgubila dom), preživijo, postavljali toplo zavetje in pomagali kolikor se da. Po nekaj mesecih so trije korenjaki in ena punca že precej, veliki, samostojni, iz varnega toplega zavetja pa so se preselili tudi na pašnik. Da ne bo presenečenj, smo fante veterinarsko uredili. Tudi z vašo finančno pomočjo. Ker je pri prašičih zelo pomembna prehrana (da se ne zredijo), mala četica z mamo na čelu pa je precejšen finančni zalogaj, bomo v mesecu maju, zbrana donirana sredstva namenili tudi Liziki in njeni družini. Namenska nakazila zbiramo na Zavod Koki, Na produ 13, 2354 Bresternica; IBAN SI56 0231 0026 1055 140 (NLB d.d.) ali paypal info@zavod-koki.org – PRIPIS MARIO.

Zato so ambasadorji meseca maja. 

druzina pujse lizike

lizikina familija

lizikina familijaa

Utrinek od nekoč…utrinek od nekoc

Cofek

Cofek je bil kot majhno pišče na eni od razstav malih živali v okolici Ljubljane. Med številnimi obiskovalci je bila tudi družina, ki se ji je med tisto množico zasmlil in so ga vzeli k sebi. Cofek je postal družinski član. 

cofek majhen dve

 

cofek majhen

 

Ki pa je pridno rastel in se razvil v pravega in glasnega petelina, ki mu sicer v mestnem okolju ni bilo hudo, vendar je potreboval svojo kokošjo jato in varen dom nekje na podeželju. 

S skupnimi močmi smo tega pernatega fanta nastanili na kmetijo v okolici Ljubljane, kjer se je pridružil jati rešenih kokoši iz kletk. 

cofek tri

cofek stiri

cofek dve

Seveda pa milijarda piščancev moškega spola – bodočih petelinov kot je Cofek, nikoli ne stopi na travo, zemljo ali se pridruži kokošji jati. V jajčni industriji so namreč povsem nekoristni (petelini ne nesejo jajc, hkrati pa ta pasma ne prirašča dovolj hitro, da bi bila primerna za meso), zato so v roku nekaj ur odkar se izvalijo iz jajca zmleti ali uplinjeni. 

 

Srečanja z živalmi

” Heaven Must Have Sent You ” by Denise Hof ART

Različni so načini, s katerimi se posamezniki trudijo ozaveščati o tem, zakaj družbeno sprejemljiva zloraba živali ni v skladu s temeljnimi etičnimi in moralnimi zakoni. Eden njih je Denise. Z zgorovnimi umetniškimi slikami, ki jih tudi razstavlja, podkrepljenimi z mislimi, skuša na svoj način približati misel, da so vsa živa bitja, zavedajoča se bitja, ki čutijo stisko, strah, trpljenje, ustvarjajo družine in imajo pravico živeti življenje. Tukaj je krajši pogovor, ki smo ga pripravili. FB STRAN . SPLETNA STRAN 

 

šestdeset mio sanj

,,60 million dreams” Denise Hof ART

denise hof art - heaven must have sent you

Denise Hof ART *Heaven must have sent you* www.wyob.de

Na Vaši Facebook strani je moč najti številne umetnine z močnim sporočilom. Nam lahko poveste več o sebi, kakšen je Vaš odnos do živali – prašičev, krav in drugih izkoriščanih živali?

” Celo življenje sem mislil, da sem pravi ljubitelj živali ­ konjev, mačkov, psov, zajcev in tako naprej. Pred nekaj leti sem organiziral protest proti ubijanju brezdomnih psov v Ukrajini. V procesu organizacije sem navezal stike s skupino ljudi, ki se zavzema za pravice živali. Dogovorili smo se za datum, dal pa sem jim tudi vedeti, kako zelo pomembno je, da skušamo omenjene pse rešiti.

Eden izmed članov omenjene skupine mi je na to odgovoril: “Vse živali štejejo, VSE so pomembne!” 

To je bil trenutek, v katerem so se mi v glavi porušile vse meje. Meje, ki si jih ustvarimo sami,da lahko diskriminiramo med živalmi, da lahko nekatere smatramo kot del družine in nekatere kot hrana.

V istem trenutku sem postal vegan in aktivist za pravice živali, brez kakršnih koli predstav o tem, kaj bom jedel pri naslednjem obroku. Čutil sem se dolžnega, da storim vse kar je v moji moči, da se oddolžim za moja slepa dejanja v preteklosti in da pomagam tudi drugim sprevideti, v upanju, da nekoč tem čudovitim bitjim ne bo več potrebno trpeti.

missing mom - denise hof art

” Missing mom – endless love ” Denise Hof ART

unforgettable paul

Unforgettable Paul Denise Hof Art

krava

back to the light out of the dark

“Back to the light, out of the dark” Denise Hof ART

2. Kdaj in zakaj ste se odločili  spregovoriti preko umetnosti?

” Kot sami veste, pridejo trenutki globokega obupa, v katerih skoraj izgubimo vero v človeštvo. V enem izmed takih trenutkov, sem se odločil posvetiti vso svojo kreativnost trpečim živalim. Naslikam jih v trenutkih sreče, tako kot trenutkih obupa. Ljudje so odgovorni za njihovo grozno trpljenje – najmanj kar lahko storijo je to, da se tega zavedajo. Morali bi videti njihovo lepoto, dostojanstvo in zločine, ki so jim storjeni.” 

Milk orphans in a snow dome

*Milk orphans in a snow dome* Denise Hof ART

Miss you

” Miss you ” Denise Hof ART

MAMA in otrok denise hof art

Mother and child belong together – in any kind of species. We do not have any right to separate them. Denise Hof ART

ovcke denise hof art

Denise Hof ART

krava mama in telicek denise hof art

Denise Hof ART

mali pujsi

Denise Hof ART

mama pujska in mali pujs

Denise Hof ART

lisicka

Denise Hof ART

slikica denis hof art

3. Je možno Vaša dela kupiti in kje?

” Da, možno jih je kupiti. Kontaktirate me lahko kadarkoli na ds@wyob.de. Usvaril sem tudi znamko, WYOB (www.wyob.de), pod katero je možno kupiti natise umetnin, tako kot kape in modne dodatke z motivom rejnih živali.

To nam omogoča, da jih NOSIMO na drugačen način in jih s tem ponesemo nazaj v zavest ljudi, nazaj v LUČ. “

majcke denis hof art

kako nastaja slika

4. Kakšno je sporočilo, ki bi ga radi razširili po svetu – o rejnih živalih?

” Ni opravičila za naša dejanja. Brez dvoma gre za zločin, milijon zločinov, katere zagrešimo sleherni dan. To, da vsi zamižijo na eno oko in se pretvarjajo, da problem ne obstaja, ne  pomeni, da so ta dejanja sprejemljiva. Nikakršne potrebe nimamo po zaužitju njihovih teles in  izločkov. Zbudimo se in PREHEHAJMO s to neverjetno in neznosno krutostjo ZDAJ in za  VEDNO. Za živali, za Zemljo in za naše lastne duše.” 

PISCANEC denise hof art

Denise Hof ART

5. Imate kakšne napotke za aktiviste za pravice živali?

” Skrbite zase. Ne pasti v obup. Vedno se predstavite v pozitivni luči – tako živali kot bodoči vegani vas potrebujejo MOČNE.” 

(Pripravila Brigita Voda in J.S.) 

ENGLISH VERSION

1. We can find several great art works on your facebook page with very strong message.

Can you tell us more about yourself please, what is your attitude towards animals – pigs, cow and othre the most abused one?

My whole life I would have believed I was an animal lover. Horses, cats, dogs, rabbits and so on.

Some years ago I organized a demonstration against the killing of stray dogs in the Ukraine. I got in contact with an animal rights organisation. They had already the date I wanted for the demonstration. I told them it´s so important. One of them said: *They all count, they ALL are important.*

This was literally the moment, the wall in my brain broke down, the wall, which separated the animals in the ones we pet and the ones we eat. I became instantly vegan, without any idea, how to cook from now on, and an animal rights activist. I felt that I should do everything I could to apologize myself for my blindness as well as to help others to SEE to stop this horrible suffering for all these wonderful beings.

2. When and why did you start talking about veganism through art?

You know yourself there are moments of deep despair where we almost loose faith in our own species. In such a moment a few years ago I decided to dedicate my whole creativity to the abused animals. Painting them in their beauty in their happy ways as well as in their despair. Humans are responsible for their horrible suffering – so at least they should be conscious about it. They should see their BEAUTY and DIGNITY and see the crimes humans comit against them.

3. Can we buy your works and where?

Yes, I do sell my works. You can contact me at any time over ds@wyob.de

I also created a label, WYOB, which prints the artwork and we do hats and accessories with farm animals on them. So you can WEAR them in a different way: Carry them back into consciousness of people. Nobody sees pigs alive anywhere…to get them back INTO LIGHT. www.wyob.de

www.wyob.de/art

4. What is the message that you would like to spread to the world – about farm animals?

There is no excuse for what we are doing to them. It is definitely a crime, millions of crimes, which are committed every single day. And just because everybody looks away it does not make things right. We do not NEED to EAT them nor their products. Wake up and STOP THESE unbelievable and unbearable cruelty NOW and FOREVER! For the animals for the earth and for our own souls.

5. Please add anything that is important for anyone who is fighting for animals rigts.

Please care for yourself. Don´t get lost in despair. I know what I am talking about..Always upload yourself with positive pics news and results also! They need you STRONG

 

O fantu, ki je slišal živali govoriti

O fantu, ki je slišal živali govoriti

Šepet zgodovine: Živali nam pomagajo, da sprejmemo sebe.

Julija in kokos

»Blagor tebi, tovariš, ki boš še dolgo živel in dobro gospodarju služil, jaz pa bom moral že prihodnjo jesen poginiti in moje meso bodo ljudje pojedli, kakor je že njihova navada.« Žalostno je izrekel to mlajšemu tovarišu in debela solza se mu je udrla po licu.

Odlomek iz pravljice Praprotno seme predstavi pogovor med dvema voloma. Ne le, da je vol čuteč in zavesten, temveč tudi plemenit. Starejši vol mlajšemu namreč pove, kaj je treba storiti, da bi gospodar ušel smrti zaradi ugriza kače med oranjem. Fant, ki sliši njun pogovor tako reši kmetu življenje.

V slovenskih ljudskih pravljicah imajo živali pogosto pomembno vlogo. Lahko so zelo prijazne, imajo čudežne lastnosti, ali učijo pravičnosti. Na drugi strani so lahko tudi sodelavke tatov ali drugih nepridipravov.

So bitja, ki imajo v našem življenju nezamenljivo vlogo, niso le pečenka, ki komaj čaka, da bo skočila na krožnik. Kot je poglobljeno opisala vlogo živali v pravljicah raziskovalka Monika Kropej, živali v pravljicah pogosto nastopajo kot pomočniki človeka in predstavljajo nekakšen preizkus posameznikove dobrote.

Nemalokrat se izkaže, da so živali pravzaprav začarani ljudje.

Pisec knjige Rabe čudežnega, o pomenu pravljic, Bruno Bettlehem spremembo človeka v žival razlaga še z drugim uvidom. Meni, da so skozi pravljice skušali premagati odpor do spolnosti – zato se žival spremeni v človeka, ko ji je izkazana ljubezen. Torej, če svoje (živalske) nagone sprejmemo in postavimo na prvo mesto ljubezen, živimo srečno. Takšne pravljice lahko najdemo v različnih oblikah verovanja po svetu, povezane so tako s šamanizmom, animizmom kot z reinkarnacijo in spoštovanjem narave. 

Kozja sodba, to šala ni!

Krava, prašič, koza ali konj pred sodnikom – brez šale.

Živalim so v srednjeveški Evropi sodili kot ljudem*. Ker so z njimi sobivali, jih niso imeli za bitja brez vesti, značaja ali odgovornosti. Tako kot skrbni lastniki danes natanko vedo za značaj svojega labradorca, sosedove doge ter bratrančevega mešančka, so nekdaj jasno videli in razbrali značaje in vedenje živali, ki so danes največkrat grozljivo zaprte in zaklane. 

Če na preteklost gledamo z očmi sedanjosti, se nam skrijejo pomembne malenkosti, ki pomenijo vesolje razlik. Torej, če je šlo za napad živali na človeka, ni bilo samoumevno, da je žival treba ubiti in da je človek zgolj žrtev.

V srednjem veku so bile živali pred sodiščem obravnavane kot osebe. Kot je zapisal Jen Grieger je bilo živalim sojeno tako v cerkvenih kot posvetnih sodiščih in imele so pravico do obrambe. Da je bil ta pojav pogost, navaja tudi Racina in Shakespearja, ki sta takšne sodbe omenila v svojih delih. Avtor je opozoril, da se je sojenje živalim ponekod ohranilo do 20. stoletja. Glavni poudarek namenja odgovornosti človeka, ki je živali iztrgal iz naravnega okolja in ima zato največjo odgovornost zanjo.

Srednjeveški svetniki kot prvi borci za pravice živali 

Da v preteklosti živali niso imele zgolj domišljijske in praktične vloge govori njihova vloga v krščanskem verovanju.

Najbolj znan zaščitnik živali je sveti Frančišek, ki je v živalih prepoznal svoje brate in sestre s katerimi si deli čudež življenja na Zemlji. Sveti Anselm je zaščitil zajca pred lovci in sto lovskimi psi, za zaščito dolgouhca se je uprl celo kralju. Znak sočutja in svetosti v srednjem veku je bil neredko povezan z živalmi, piše Dominic Alexander. V svoji knjigi omenja pomembno vlogo živali pri delovanju svetnikov, slednji so jih zdravili in varovali pred smrtjo. Sodobna Cerkev bi nemara sočutju do živali lahko namenila več pozornosti, kar si želijo številni verujoči*.

Jaz in ti – portret z živaljo 

Kdo iz slovenske zgodovine ne pozna pesnika Franceta Prešerna in njegove umetniške muze? Julija Primic je kot deklica na platnu ovekovečena skupaj z bratcem in kokošjo.

Nenavadno? Kakor ugotavljajo arheologi so bile kokoši in petelini priljubljena domača žival evropskih prebivalcev v srednjem veku, s katerimi so bili celo pokopani, tako vsaj kažejo najdbe* v  sosednji Avstriji.

Zanimivo je tudi, da so se tako plemiči kot meščani, ki so edini imeli denar za portrete, pogosto dali upodobiti s kakšno živaljo. Na slovenskih panjskih končnicah, ki so izraz ljudske umetnosti so prav tako pogosto narisane živali.  Tudi danes se marsikdo zelo rad fotografira z živaljo, s katero skupaj biva.

Na srečo le redki z umorjeno živaljo (lovci). Fotografiranje z eksotičnimi živalmi, ki jih lahko ogrožamo ali pripomoremo k njihovemu ujetništvu, prav tako ni primerno.

Sanje otrok so, da bi imeli posebnega prijatelja: živahno kozico, prijazno kravo, navihano kokoš ali milo ovco. Zakaj iščemo bližino živali? Čemu hrepenimo, da bi jim lahko prisluhnili? Naše učiteljice so, ker so tako drugačne od nas, a vendar so živa bitja kot mi. Odpirajo nam pogled na svet, ki nas veseli.

Zdaj je poseben zgodovinski trenutek.

Imamo možnost, da živali zaščitimo in ne ubijamo.

Pravljica tako postaja resničnost. Prav nič ni lepšega kot to. Naj je debela solza na volovem licu solza hvaležnosti, da smo končno spoznali.

Zmoremo? 

(avtorica: Katerina Vidner Ferkov, antropologinja in urednica neodvisnega medija Zdravo Slovenija )

KATERINA LOGO

Aprilski meceni – donatorji

V aprilu se najlepše zahvaljujemo naslednjim donatorjem, ki so s svojimi finančnimi prispevki pomembno pripomogli pri nakupu hrane in oskrbi za rešene rejne živali, ki so nameščene na različnih lokacija po Sloveniji. Hvala Jani iz Ljubljane, Tanji iz Ljubljane,  Sašu iz Hrušice, Špeli iz Zg.Gorja, Janji iz Bleda, Gregu iz Ljubljane, Mirjan iz Zg.Ložnice, Ljubici iz Stare Cerkve, Tanji iz Kočevja, Živi iz Kranja, Iztoku iz Ljubljane, Tadeju iz Celja, Heleni iz Apač, Jolandi iz Hrastnika, Urški iz Maribora, podjetju Fascikel d.o.o. iz Ljubljane, Marko iz Maribora, Borisu iz Lendave, Marjani iz Dravograda, Rolandi iz Črne, Pii iz Vrhnike, Katarini iz Ljubljane, Andreji iz Medvod, Nevi iz Ljubljane, Nini iz Otočca, Heleni iz Mozirja.  Mnogi ste se pridružili tudi projektu Posvoji rešeno rejno žival na daljavo in sprejeli izziv ter postali mesečni podpornik katere od rejnih živali. 

Prav tako hvala vsem, ki ste že kupili vegansko kuharsko knjižico Fridina domača kuhinja, katere izkupiček je prav tako namenjen oskrbi živali dveh organizacij (Koki in DZŽPom). 

V mesecu maju bomo poleg sredstev za osnovno oskrbo (hrano, veterino) zbrana sredstva porabili tudi za nakup rabljenih transporterjev, kletk, ut, za živali in drugega materiala, da popravimo njihova zavetja na posameznih lokacijah.