Petelin. In Vito.

Poklical nas je fant. Vito. In povedal naslednjo zgodbo. Delal je pri kmetu, ki je zamenjal jato kokoši nesnic (zmotno je namreč misliti, da kokoši nesejo jajca ves čas svoje življenja. Njihova ‘produktivnost’ je največja v obdobju prvega leta, kasneje vedno manj, zato vsak, ki ima kokoši za jajca, zamenja jato z mlajšo, preden nehajo nesti). Medtem ko so kokoši romale v lonec, mu je uspelo gospodarja prepričati, da se ‘usmili’ vsaj petelina, starega kakih pet let. Očitno je petelin prirastel k srcu tudi gospodarju, saj se je strinjal in povedal, da je dal čez že marsikaj in preživel. Tako ga je fant namestil v začasno kletko. In začelo se je iskanje doma.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Če na situacijo pogledamo skozi petelinje oči – bi se mu pravzaprav težko zgodilo kaj hujšega. Zaščitniški kot so petelini, ki skrbno varujejo svojo jato, iščejo hrano kokošim in jih dnevno vodijo dalje na pašnike (brez petelina si kokoši manj upajo), je moralo biti dejstvo, da je njegova edina družina – jata, mrtva pravzaprav precej kruto. Še zlasti, ker je na njegovo mesto takoj prišla nova jata z mlajšim petelinom. In najti dom petelinu, kjer bo živel v varnem naravnem okolju, s sebi primerno družbo in spoštljivim sobivanjem s človekom do svoje naravne smrti, ni tako enostavno. Nenapisano pravilo je, da ena jata kokoši premore 1 petelina. Petelini, ki niso iz istih legel, se pogosto sprejo. Težave so celo pri petelinih iz istega legla. Zato se zdi najti dom, kjer kokoši še nimajo vodje, hkrati pa ne bo šel iz dežja pod kap (in mu bodo tudi te kokoši zaklali) včasih nemogoča naloga. A je s skupnimi močmi je uspelo. Petelin je dobil nov dom, z novo kokošjo družino. Ki ji je, kot so poslali novi skrbniki, že takole zapel.

Živali gradijo kompleksne medsebojne odnose, ustvarjajo bližino, hierarhijo, skupnosti. Ker ljudje nanje ne gledamo kot na živa bitja s sebi lastnimi potrebami in značilnostmi, temveč v luči človekovih potreb, jih ločujemo, razvrščamo kakor je po všeči nam. Ne vedoč kaj zanje, ki imajo rade rutino, to pravzaprav pomeni.

Kaj storiti?

Izberimo hrano rastlinskega izvora, nakupujmo v skladu z našo etiko do živali, ozaveščajmo in podpirajmo in obiščimo kraje, kjer živali živijo dostojna življenja kot jim pripradajo. 

petelin vito

Bik zbežal iz klavnice in si rešil življenje

Primeri, ko živali zbežijo iz klavnice, se praviloma ne končajo dobro. Vsaj če se spomnimo katerega od nam bližnjih (pred leti v Mariboru) Pa vendar so izjeme. Ena njih se je nedavno zgodila na Newyorških ulicah – Queens 22.januarja. 

Navdušenje, s katerim so posneli bika in komentarji so samo še en dokaz temu, kako smo izgubili sleherni stik z živalmi, ki so žal še vedno del vsakodnevnih obrokov in se z njimi srečujem vsak dan na krožniku. Bika so uspešno odlovili, potem ko so ga stisnili v kot garaže.

bik

pobegli-bik-klavnica-resen

Vendar je bil poslan v klavnico (zaklan bi bil v petek).

Živalski aktivist Mike Stura je bil trdno odločen, da tam ne bo končal. Tako ga je počakal pred klavnico in se dogovoril z lastnikom, da ga prevzame.

bik-resen-ena

Pa so ga odkupili posamezniki in odpeljali v Zatočišče Skylands Animal Sanctuary and Rescue

bik-resen-tri

bik-resen-dve

Freddie kot so mu dali ime, se je pridružil še 18 rešenim kravam, pa kozam, ovcam, piščancem, prašičem v Zatočišču. In dobil, kar si je želel in za kar je tekel- svobodo. 

bik-klavnica-resenjpg

bik-resen-stiri

Kaj lahko storimo? 

Izberimo hrano, ki ne vsebuje sestavin živalskega izvora. 

Ozaveščajmo.

Obiščimo kraje, kjer živali živijo z dostojanstvom in v spoštljivem sobivanju z ljudmi ter se o njihovi izjemni in sebi lastni naravi tudi sami prepričajmo. 

Vir: http://www.nydailynews.com/new-york/queens/fled-queens-slaughterhouse-sa…http://nypost.com/2016/01/21/slaughterhouse-cow-runs-for-freedom/

 

 

Zlorabe in dejstva – kokoši

Če bi nam danes nekdo rekel, da smo takšni, kot bi nas vzgojila kokoš, bi ga verjetno grdo pogledali. Pod tem stavkom bi si v družbi, kakršni živimo in v kateri smo izgubili sleherni pristni stik z živalmi, predstavljali vse kaj drugega kot to, kar je stavek pomenil v Starem Rimu – bil je namreč velik kompliment! Ampak takrat je bilo sobivanje z živalmi drugačno in ljudje so živali dobro poznali.

Tako so Rimljani vedeli, da je kokoš ena najboljših mam, kar jih je.

Ne le to. 

V starih zapisih naj bi Jezus kot prispodobo Božje ljubezni do človeka uporabil ljubezen kokoši do njenih piščancev.

Raziskovalci so dognali, da kokošja mama s piščanci komunicira že, ko so v jajcu in z rahlim potrkavanjem ustvarja posebno bližino. Piščanci pa ji iz jajca potrkavajo nazaj. 

kokosi s piscanci

koklja-s-piscanci

Ko napoči čas valjenja, kokoš skrbno izbere mesto, kjer bo gnezdila, oskubi perje na prsih, da s telesno toploto greje zarod. Gnezda ustvarijo na samem. Jajca obrajačjo s kljunom, to storijo do 50 krat dnevno. 

Ko se pičanci izvalijo, jih kokoši skrbno učijo, kaj je užitno in kaj ne ter jih z različnimi zvoki opozarjajo na različne vrste nevarnosti. Do njih so kot vse mame izjemno zaščitniške. 

kokosja-mama

In takšne niso le v odnosu do svojega zaroda, temveč neredko materinski nagon prenesejo tudi v odnosu do drugih živali. Neredki so primeri, ko so kokoši odigrale vlogo mame kuncu, mački. 

In celo psom

kokosi-mame2jpg

 

Kokoši pa so nadvse izjemne tudi sicer. Sposobne so medsebojno razlikovati do 100 pripadnikov svoje vrste, razločijo tudi več barv kot ljudje – poleg klasičnih še UV. 45 minut pred ljudmi zaznajo svetlobo. 

frida-resize

Gradijo kompleksne družbene strukture in imajo zelo sofisticirano obnašanje z dobro razdelano hierarhijo, kjer kokoši, ki so višje na lestvici, dominirajo tistim, ki so nižje. 

Prav vsaka se zaveda, kje je njeno mesto na lestvici. Tako podrejene kokoši spijo nižje kot dominantne. 

Kokoši so sposobne empatije, kar so dokazali s študijami ter številnimi raziskavami o obnašanju. 

So najbližji sorodniki Tyrannosaurus-Rex. Živeči dinozavri. 

kokos-sorodnik-dinozavra

Imajo REM fazo spanja, kar pomeni, da sanjajo. 

Za kokoši je značilno ‘kopanje v pesku – prašne kopeli’. To pomeni, da se dobesedno okopajo v prašni zemlji ali pesku, tako da si ga mečejo nase, ob tem pa se nastavljajo soncu po eni in po drugi strani.Poleg vsrkavanja toplote ima to dejanje tudi funkcijo čiščenja zajedavcev, pa tudi druženja. 

kokosi-prasne-terme-koki

prasne-kopeli-kokosi-koki

kokosi-prasne-terme

Malokdo ve, da je za kokoši nujno, da skupaj s hrano pojedo tudi drobne kamenčke. Slednji imajo vlogo mlinskega kamna – hrano zdrobijo. 

Tudi imeti kurje možgane je pravzaprav kompliment. Raziskovalci so dognali številne miselne procese, ki nakazujejo na inteligenco te živali. Kokoši so sposobne dojeti, da če predmet skrijemo, le ta še zmeraj obstaja. V odnosu do človeka pa se sposobne naučiti številnih trikov, razločiti in si zapomniti barve, simbole, vzorce. 

Tesne vezi pa ne spletajo le znotraj vrste, temveč tudi med vrstami. Ena takih je zgodba Gladys.

clovek-kokos-mace

prijateljstvo-muc-kokos

prijateljstvo-macka-kokos

Ali med svilenko in rešeno čivavo. 

pes in svilenka

 

Ob posebnih trenutkih sproščajo celo zvok podoben predenju

Petelini so izjemno zaščitniški do svoje jate, zaradi občutka varnosti pa se tudi kokoši zadržujejo ob njem. Ko petelin najde hrano, prikliče svoje kokoši. Nemalokrat se zgodi, da sam pri tem ničesar ne zaužije. 

Kokoši imajo okoli 30 različnih načinov oglašanja – medsebojne komunikacije, s katero sporočajo, da so našle hrano, opozarjajo na nevarnost. Ne le to – kadar so v nevarnosti in grozi plenilec, se različno oglašajo glede na to, od kje preži nevarnost – z zraka, tal. S tem opozorijo ostale člane, da se skrijejo glede na lokacijo nevarnosti.

Obstaja pa plenilec, pred katerim ni rešitve.

In ni ga opozorilnega znaka, ki bi jim bil v pomoč.

Človek.

Kokoš je edina vrsta živali, ki jo ima na jedilniku sleherna kultura. Gre za populacijo, katere številke se merijo v več deset bilijonih. Njihova življenja pa so precej daleč od naše romantične predstave.  

kokos-kletka-reja-nesnice

kokosi-nesnice-kletkice

kokosi-jajca

kokos-nesnica-kletke

 

resena-kokos

 

UKBatFarmMay08a

poskodbe-kurje-noge

deformacije zaradi organov

Ker smo kokoši spremenili v avtomate za jajca, piščanci moškega spola – bodoči petelini pa ne nesejo jajc, prav tako pa se jih ne da dovolj hitro zrediti za meso, so nepotrebni. Tako zakonodaja povsod po svetu, tudi evropska in slovenska, dovoljuje usmrtitev en dan starih piščancev. Ki jih najpogosteje žive zmelje ali usmrti s plinom. 

jajcna-industrija-zmelje-zive-piscance

mletje-zivih-piscancev

 

Zmotno je misliti, da kokoši nesnice nesejo jajca ves čas svojega življenja. Čeravno je njihov reproduktivni sistem precej preprost, je dejstvo, da znesejo 300 in več jajc na leto zanje pogubno. 

reproduktivni-ograni-kokos

 

 

V intenzivnih rejah nesejo dobro leto, potem pa vse manj, zato so ob koncu prvega leta poslane v klavnice. 

klanje-kokosi

Med kokošmi so največja žrtev posebna linija tako imenovanih pitovnih piščancev  – broilerjev, ki v rekordnem času dosežejo ogromno telesno maso. Več o broilerjih v posebnem poglavju. 

Kokoši zlorabljamo za prehrano, peteline od nekdaj za krute petelinje boje, čeprav so slednji v večini prepovedani. 

 

petelinji-boji

 

Kokoši služijo za testiranja trkov ptic z letalom. Kokoši svilenke so nepogrešljive v MEDICINA. Kokoši so služile človeku tudi v vojni. Irak. IN skozi 2.svetovno.  Več o zlorabi živali skozi vojno TUKAJ

Je pa res, da tradicionalno gledano imamo Slovenci do kokoši le nek poseben odnos, če upoštevamo, da je na portretu Prešernove Primiceve Julije v naročju kokoš.

Več TUKAJ. 

Kadar govorimo o tem, da bi morali živalim prizati pravice in jih obravnavati kot moralno enakovredna bitja človeku, si mnogi napačno razlagajo, da gre za priznavanje ‘človeških pravic’ živalim.

Zmotno. Večina človekovih pravic niti ni prenosljiva na živali.  Živali ne potrebujejo volilne pravice in podobnih zadev.

AMPAK.  

Gre za pravice kot je recimo možnost – svobodno raztegniti krila… 

odlicna misel

 

Kaj storiti? 

Izberimo hrano, ki ne vsebuje sestavin živalskega izvora. 

In tudi industrija bo odgovorila na povpraševanje. 

Ozaveščajmo. 

Obiščimo in podprite kraje, kjer živali, vzete iz očem skriteha sistema reje,  živijo v varnem naravnem okolju z dostojanstvom in spoštljivem sobivanju z ljudmi. 

kokos-clovek

 

 

 

 

VIR: 

http://woodstocksanctuary.org 

http://www.unleashed.org.au/

 

 

 

 

 

 

 

 

Zlorabe in dejstva – prašiči

Težko najdemo živo bitje, ki bi ga človek bolj izkoristil, dosledno zlorabil, spremenil in do konca uporabil za svoje potrebe, napredek in razvoj kot prašiča.  Obstaja celo rek – pri prašiču uporabimo vse,  razen njegovega ‘oink’.  In ne le v prehrani, čeravno se v največji meri z deli njihovih teles srečujemo prav tam. A ne samo tam.  Pri tem pa le redki sploh kdaj sedemo k prašiču, komuniciramo z njim in ga spoznamo. Bi bilo drugače, če bi jih? 

Znanstveniki so prašiče uvrstili eno najbolj intiligentnih živali – takoj za človeku podobnimi opicami, delfini in sloni so na 4. mestu.

Pri preučevanju njihovega obnašanja in raziskovanju sposobnosti reševanju problemov, so dognali, da je njihova raven primerljiva z razvojno stopnjo triletnega otroka.

Mnogo znanstvenikov verjame, da so sposobni tako imenovane teorije uma (theory of mind) – empatije – sposobnosti razumeti drugega in dojeti, da drugi imajo potrebe, namere, želje, ki se razlikujejo od njemu lastnih. Dokazano so občutljivi  na stisko drugega prašiča in nanjo odreagirajo. 

 

Veljajo za izemno radovedna bitja, ki so voljna raziskovati nove situacije in okolja brez zadržkov, svet pa sprejemajo z izjemnim navdušenjem in odprtostjo. 

So izjemno čiste živali, ki nikoli ne jedo ali spijo tam, kjer opraljajo potrebe. 

V odnosu do človeka so izjemno hitro učljivi, v starosti dveh tednov se že odzovejo na svoje ime. Sposobni so se naučiti različnih nalog in trikov (primeni palico), celo igranja video igric.  

pig-chase-touch

Na Nizozemskem so raziskovalci z Wageningen University naredili igro Pig Chase (Lov Pujsov), kjer pujsi lovijo snop svetlobe, kot mačke lovijo laser. Igra je na absurden način dokaz, kako smo medsebojne interakcije zreducirali na virtualni svet. Tudi z živalmi. 

Prašiči so izjemno socialne živali in med seboj neprestano komunicirajo z različnimi toni kruljenja in cvileža, dognati nam je uspelo najmanj 20 različnih načinov oglašanja, s katerimi drugim sporočajo informacije. Razvijajo kompleksne odnose tako s pripadniki svoje vrste in brez težav tudi s pripadniki drugih vrst – psi, kunci, ljudmi. Spijo drug zraven drugega. 

prasici-majhni

prasici-krave

psi in prasici.peg

clovek-prasic
Sanjajo kot ljudje.  Dojemljivi so za glasbo. 

pujek-sanja

Velik del svojega dneva preživijo tako, da raziskujejo, iščejo hrano, se igrajo. 

Imajo odličen dolgoročni spomin in zelo dober občutek za smer. Zapomnijo si, kje je hrana in se znajo vrniti domov tudi nekaj kilometrov daleč.

Prašiči so vsejedi, njihova življenjska doba naj bi bila med 8 in 15 let. Koliko živi domači prašič bomo sicer težko izvedeli, saj je odgovor – do klanja.  Najstarejši prašič – gre za vietnamskega praišča –  naj bi živel 21 let Oskar (vietnamski praišč )

Jakost njihovega zvoka – kruljenja lahko doseže 112 decibelov. Za primerjavo – reaktivno letalo pri vzletu ima jakost 140 dB. 

Svinje so izjemne matere. Svojim mladičem med odraščanjem celo prepevajo. V naravi si samica pripravi gnezdo iz trave, listja, zemlje v skrbno izbranem področju. Ena tistih živali, ki na kup znosi ogromno slame, da so mladiči na toplem, gnezda gradijo da bi preprečile podhladitev svojih mladičev. Prašičiki imajo slabo sposobnost termoregulacije.

mamica in prasice

pigs

mama-pujsi

Ne morejo se znojiti, zato se ‘kopajo’ v blatu, posebej občutljivi so na vročino. Večja težava kot mraz jim predstavlja vročina, neredko so podvrženi opeklinam. 

blatna-kopeljpg

blatne kopeli in pujsi

So izjemno dobri plavalci. V zgodovini  so jih pogosto so jih jemali na ladje, ker so vedeli, da bodo plavali nagonsko do najbližje obale. Obstaja celo otok na Bahamih, kjer so prašiči zaradi te svoje lastnosti prava atrakcija. 

Pig-Bahamas-Swimming-01

Imajo odličen vonj in okus. Prašiči imajo 15.000 okušalnih brbončic. Za primerjavo – ljudje 9.000

So hitre živali – pretečejo 1,6 km v 7ih minutah, oziroma 20 km na uro.. 

Prašič je v človekovem simbolnem svetu eno od 12 znamenj v Kitajskem horoskopu, ponazarajo poštenost, preprostost, potrpežljivost, občutljivost. 

Nemalo je primerov iz zgodovine, ki kažejo pričajo o posebnem odnosu med prašičem in človekom. Leta 1984 naj bi pujsa Priscila rešila dečka, ki se je potapljal. 

prasicka resila decka

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Kdo bo rešil njih iz perspektive človeka, ki jih vidi kot nekoga nepogrešjivega v prehrani, medicini, vojni, celo umetnosti in ga je zlorabil do zadnje celice, pa je drugo vprašanje. 

ZLORABE 

Hemoglobin iz prašičje krvi je dodana v nekaterih cigaretnih filtrih kot zaščita za kadilce, gorivo bio diesel je lahko iz prašičje maščobe, v kozmetiki je uporabljena v milih, šamponih, balzamih. Sveče narejene iz prašičjih kosti gorijo dlje, nekatere varnostne-delovne rokavice so narejene iz prašičje kože. Kolagen je prisoten v kozmetičnih operacijah od 1976 zaradi podobnosti s človeškim kolagenom. Energijske ploščice vsebujejo procesiran kolagen, ker je poceni nadomestek in vir proteinov. Želatina je v nekaterih žvečilnih gumijih, lizikah in drugih bonbonih. V nizkokaloričnih maslih in drugih izdelkih ‘z manj kalorijami’ želatina izboljša teksturo in okus. Notranji organi so uporabljeni v hrani za ‘hišne ljubljenčke’, v medicini prašičje srčne zaklopke uspešno nadomeščajo človeške, v glasbi – čez tamburin je v veliko primerih napet prašičji mehur. Zloraba njih sega veliko širše kot le za prehrano človeka. 

ZLORABEZLORABE – VOJNA  

Živali so bile od nekdaj del človeških bitk. Malokdo ve, da so Rimljani v boju zoper vojsko s sloni, uporabljali vojne prašiče. Ugotovili so namreč, da kruljenje prestrašijo  slone. 

Prašiče so namočili v katran, jih prižgali ter jih naščuvali nad sovražnika. Cviljenje umirajočega prašiča je grozen zvok, vojaki pa so ga dosegli tako, da so prašiče premazali s smolo in jih zažgali. Sloni so se v grozi umaknili, ob tem pa poteptali tudi kakšnega svojega vojaka. Gibanje vreščeče in obenem goreče živali naj bi slonom in konjem pognala strah v kosti in ti naj bi se vtrenutku razbežali.

Prašiče o uporabljali v bitkah za odkrivanje min. 

Iz sedanjosti pa je najbolj znan primer Natovih vojakov, ki se brutalno urijo na prašičih. 

Pigs-surgery

prasici

 

ZLORABE V MEDICINI

Dejstvo, da so prašiči genetsko izjemno blizu človeku, je zanje pogubno. Da je okus mesa zelo podoben človeškemu,. znajo povedati kanibali. 

Izboljšanje človekovega življenja je zgrajeno na njihovem trpljenju. Uporabljeni so kot modelni organizmi za preučevanje dednih bolezni. 

Prašičje srčne zaklopke so bile uporabljene za zamenjavo srčnih zaklopk pri človeku. Od prve operacije 1971 je bilo na tisoče zaklopk uspešno presajenih v ljudi različnih starosti.

 Zgodovinsko so izjemno pomembni denimo kot vir insulina za zdravljenje sladkorne bolezni-diabetesa, saj se  zgradba človeške in prašičje molekule insulina razlikujeta v samo eni aminokislini. Leta 2012 je bila objavljena kompletna in natančno označena sekvenca prašičjega genoma, ki je pomembno orodje v ta namen. Raziskave gredo tudi v smeri gojenja človeških organov za presajanje, s čemer bi zaobšli problem pomanjkanja darovalcev.

Okoli leta 1930 so želeli prašiče uporabiti za nošenje človeškega fetusa, kar bi pomagalo parom, ki ne morejo imeti svojih otrok. Predlagali so tudi, da naj bi prašiče lahko uporabili za reševanje dojenčkov, ki bi drugače bili splavljeni. Tudi, če bi tehnologija obstajala, bi obstajalo še veliko etičnih in moralnih ovir.

prasicje srcne zaklopke

lung

 

Pravzaprav več kot 40 različnih farmacevstkih in medicinskih pripomočkov je pridobljenih iz prašiča. Seznam TUKAJ. Prašičja koža služi za krpanječloveških žrtev požarov. 

 

ZLORABE V UMETNOSTI 

Belgijski umetnik Wim Delvoye tetovira prašiče vse od leta 1990. Svoj projekt je postavil na Umetniško farmo na Kitajsko, kjer prašiče enkrat tedensko dajo pod narkozo, tetovirajo (vse od Disneyjevih likov do monograma Luisa Vuittona in napisov v ruščini. ), nato zakoljejo, kožo posušijo in njihovo porisano kožo prodajo zbiralcem za približno 20 tisoč funtov. Avtor pravi, da s svojim delom živalim podarja individualnost in jih rešuje pred anonimno smrtjo v kolesju prehrambene industrije.

Workers tattoo a pig in the "Art Farm" of Belgian conceptual artist Wim Delvoye at the outskirts of Beijing November 20, 2008. Delvoye has staff consisting of local farmers to raise the pigs and professionals to tattoo them with cartoons or symbols. The animals would then be displayed at art exhibitions and their skins sold to collectors after they were slaughtered.  REUTERS/Reinhard Krause (CHINA)

Tattooed pigs rest in the "Art Farm" of Belgian conceptual artist Wim Delvoye at the outskirts of Beijing November 20, 2008. Delvoye has staff consisting of local farmers to raise the pigs and professionals to tattoo them with cartoons or symbols. The animals would then be displayed at art exhibitions and their skins sold to collectors after they were slaughtered.  REUTERS/Reinhard Krause (CHINA)

A tattooed pig rests in the "Art Farm" of Belgian conceptual artist Wim Delvoye at the outskirts of Beijing November 20, 2008. Delvoye has staff consisting of local farmers to raise the pigs and professionals to tattoo them with cartoons or symbols. The animals would then be displayed at art exhibitions and their skins sold to collectors after they were slaughtered.  REUTERS/Reinhard Krause (CHINA)

Modna hiša Chanel naj bi za en kos kože plačala 76.000 evrov. Na njej sta bili tetovirani Disneyjevi princesi, iz katerih so naredili torbici. 

ZLORABE V PREHRANI 

Po oceni iz leta 2007 so na vsem svetu gojili 918 milijonov prašičev, od tega 425 milijonov na Kitajskem. Kastriranje nekaj dni starih pujsov (da meso kasneje nima vonja), rezanje repov, brušenje zob, apliciranje železa – vse to brez anestetikov. Ker nimajo priložnosti, da bi rili v zemlji in tako dobili železo, raziskovali (in ne grizli drugega repa, ker imajo premalo prostra). In to je le majhen del tega, kar jim povzročamo. 

mamapigandbaby

na farmah

prasicinafarmahpet

Pig-marked-Destroy-thumbnail

praiscinafarmah7

prasicinafarmahena

 

prasicinafarmahstiri

art

 

Zlorabljanje živali za potrebe človeka je moralno in etično sporno.

In nepotrebno. 

Na svet pridejo z isto mero igrivosti, radovednosti, razigranosti in upanja kot čisto vsako drugo živo bitje med nami. Mi jim vzamemo vse, kar imajo.  Ker ne sledimo etiki. V zgodovini človeštva to ni prvič. 

O etiki v povezavi z živalmi tukaj

Kaj storiti?

Izberite prehrano, ki ne vsebuje sestavin živalskega izvora.  

Storite isto tudi na drugih področjih. 

Spremenite svoje navade. 

In industrija bo sledila povpraševanju. 

TER obiščite in podprite kraje – posameznike, družine, kmetije, društva in organizacije, kjer rešene rejne živali živijo z vrnjenim dostojanstvom v spoštljivem sobivanju s človekom in se prepričajte na svoje oči, kdo živali zares so – mimo neokusnih reklam, ki jih popredmetijo, ampak v svojem bistvu. 

 

farm_sanctuary

 

Za Zavod Koki pripravila: Ksenija V.Kutlačić, dipl.kult.

 

ksenija in dora

 

Vir: http://listverse.com/2013/09/04/10-awesome-facts-about-pigs/

Vir: http://www.playingwithpigs.nl/

Vir: http://www.peta.org/blog/top-ten-fascinating-facts-pigs/

Vir: http://woodstocksanctuary.org/

Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Doma%C4%8Di_pra%C5%A1i%C4%8D

Vir: http://www.think-differently-about-sheep.com/pig_facts.htm

http://theoatmeal.com/comics/pigs

http://www.thepigsite.com/articles/5068/10-surprising-facts-about-pigs/

http://www.thatsfarming.com/funnies/fun-facts-pigs

http://dennisonmeatlocker.com/everything-but-the-oink/

http://www.nature.com/news/new-life-for-pig-to-human-transplants-1.18768

 

Rešeni pujsi iz Prekmurja

” To je prišlo do lastne osebne odločitve. Vsako leto mi je bilo to problem. Tisto klanje gledati in tisto borbo za življenje. Ampak pač pogledaš stran..pa se počutiš nemočen. Zdaj sem se pa odločila letos,če lahko vsaj eno ubogo življenje rešim. Letos jo rešimo in nehamo jesti meso.”

Tako je za eno od slovenskih radijskih postaj povedala gospa iz Prekmurja. In šlo je za eno od teh dveh pujs. 

pujsa2

Marsikje na deželi, še zlasti pa v Prekmurju, je v navadi, da si družine vzredijo enega ali dva prašiča za domače koline.

pujsa1

pujsa3

Tudi v Društvu za zaščito živali Pomurja (http://www.dzzpomurja.si/) si že dlje časa prizadevajo, da bi ljudje živali uzrli v drugi perspektivim še zlasti živali, ki smo jih določili za našo prehrano. Zato so prostovoljci začeli z iskanjem kmetije, ki bi v svoj dom sprejela domačega prašiča in mu omogočila življenje v spoštovanju, z dostojanstvom in vsem, kar pripada slehernemu živemu bitju, pa jim ljudje jemljemo.

Našla se je prekmurska družina, ki se je odločila, da  ju sprejme. V dveh dneh je uredila njun novi dom, pašnik in vse kar prašič rabi za dobro življenje.

Dve prašičji sestri sta se tako odpeljali k njim in postali ambasadorki Prekmurske regije.  Njuno zgodbo lahko spremljate tudi na fb strani Društva za zaščito živali Pomurje.  

PUJSIKI PREKMURJE

foto: Društvo za zaščito živali Pomurje. 

 

To ni edini primer v slovenskem prostoru.

Pred časom je bridki usodi ušla tudi pujska DORA, ki je bila darilo za Abrahama na neki veselici.

Naj bo vsaka taka zgodba priložnost, da na živali pogledamo drugače. Več o našem odnosu o živalih si lahko preberete TUKAJ. 

PIKO

Pretekli teden je gospod podarjal majhno tromesečno jagnje, ki ni moglo stati na sprednjih nogicah.

piko - general resize za splet

V želji, da ga bi dobil v roke nekdo, ki bi ga morda lahko pozdravil.

oglas-jagenjckeNjegova hčerka, ki se je prav na to jagnje izmed vseh ostalih navezala, je backa poimenovala Piko. Rejnih živali, ki ne morejo vstati ali v otroški dobi ali pozneje, je ogromno. Razlogi so različni. In človek je lahko najbolj vesel, kadar je razlog pomanjkanje vitaminov, mineralov in rudninskih snovi.

Tako smo 3 mesečno bitje, z okoli 10imi kilogrami, peljali na Veterinarsko fakulteto (Klinika za prežvekovalce) in upali, da gre le za to.

Piko je dobil vse potrebne minerale in opravil preiskave ter bi nameščen na toplo v ‘malo bolniško sobo’. In PIKO je vstal. In po več kot 10ih dneh shodil.

piko jagenjvcek shodil za splet

Zgodbe, ki se končajo tako, so zelo redke. Praviloma bi Piko končal kot ostala jagnjeta. 

Prosimo, premislite, ni morda čas, da na živali pogledamo z druge perspektive: https://www.zavod-koki.org/povezave/veganstvo/

piko kocka sena trava smehJPG

pikotov mali hlevcek-resize

piko zunaj-resize

 

Vipavka in Štefan

Neredko se zgodi, da se kmetje odločijo, da prenehajo z rejo. Večinoma gre za gospodarske razloge – reja se jim preprosto ne izplača več. Takrat živali, ki so ostale, razprodajo pod ‘tržno’ ceno. 

Del takšne zgodbe sta tudi Vipavka in Štefan s Primorske, ki sta več let ‘služila’ za razplod mladih kuncev.

Prav poseben značaj pa je pokazala Vipavka.

Lahko si predstavljate, kakšno navdušenje, radost, veselje, na začetku pa seveda velik strah in previdnost je  prinesla s seboj in doživela, ko je prvič odkrila, da je svet moder, zelen, rjav, rumen, pozimi pa bel!

vipavka-resize

vipavkaresizez

vipavkadvaresize

vipavka resize

Vipavka je razvila tesno prijateljstvo s kuncem Lumpom, ki je bil rešen pred zakolom dve leti nazaj. 

lumpek in vipavkaresizeskupaj

Naj ob tem poudarimo, da je pri kuncih izjemno redko in zato zelo dragocen, kadar razvijejo medsebojna prijateljstva in se zaljubijo. Večinoma je prisotno precej agresivno obnašanje, kadar niso iz istega legla.

Ker je bel januar njen prvi bel januar (kunce redijo v kletkah na rešetkah kot kokoši nesnice, če imajo pa ‘srečo’, pa v zajčnikih, redke v hlevih, na prostem skoraj nihče), je Vipavka ambasadorka meseca januarja. 

 

vipavka resize

*Koki ambasadorji so rejne živali, ki so bile vzete iz kolesja živinorejske industrije, danes pa živijo na različnih lokacijah in kmetijah po Sloveniji, v naravnem in varnem okolju, kjer lahko razvijajo svoje lastnosti in so same sebi namen ter v ničemer ne služijo človeškim potrebam. 

Voščilo

Vse leto smo z vami delili številne lepe zgodbe iz življenja tistih živali, ki smo jim sicer ljudje odvzeli sleherno podobo živega bitja in jih postavili v pozicijo, ki nam dovoljuje njihovo uporabo in zlorabo za našo korist.
Številne zgodbe bi lahko dale slutiti, da se svet zaradi nas pa morda vendarle spreminja na bolje in da bo na koncu vse pravzaprav vredu.

Pa ni tako.

Položaj živali se v resnici ne spreminja na bolje.
In vse te srečne zgodbe so le majhna svetla luč med bilijardami drugih, ki jih ne vidimo. Morda se ponekod spreminjajo načini teh zlorab, ampak bistvo ostaja nespremenjeno.
Živali so še zmeraj tretirane kot moralno neenakovredne človeku in v poziciji, ki človeku dovoljuje, da z njimi počne vse.

Razloga za slavje pravzaprav ni.
In vera v boljšo prihodnost na tem področju je zelo vprašljiva.
Ni nujno, da bo kdaj drugače. V zgodovini so zgodbe, ki so se končale uspešno – odprava (abolicija) suženjstva (celo ljudje so v določenih obdobjih niso imeli istih pravic). Po drugi strani pa nihče ne bo nikoli več vrnil zemlje avstralskim Aboriginom in mnogim drugim iztrebljenim plemenom. Svet je okupirala druga rasa. Nepreklicno. So zgodbe, ki nimajo srečnih koncev.

Kakšna bo zgodba o živalih je kot vse ostalo v rokah nas sami.
Ali jih bomo kdaj uzrli kot moralno enakovredna bitja, ki so cilj sama po sebi in niso sredstvo za doseganje naših ciljev in zadovoljevanje naših potreb? Jih ne bomo spreminjali, prilagajali sebi, temveč zgolj sobivali z njimi v enakovrednem in spoštljivem odnosu? Odločitev in odgovornost za to nosimo sami. Vendar njeno breme ni lahko. Ga zmoremo?

Pri Koki bomo še naprej poskušali po svojih močeh omogočati lepše življenje vsaj nekaterim živalim, na katere naletimo. Z zavedanjem in občutkom krivde in mislijo na vse tiste, na katere nismo naleteleli, pa si nič manj ne zaslužijo, da jih osvobodimo sistema, v katerega so bila rojena in vrnemo v življenje, ki jim pripdada.

Kar lahko ob tem še storimo, pa je, da vas prosimo, da premislite in prevprašate položaj rejnih in živali med nami nasploh.

Prosimo, večkrat zaporedoma in dobro preberite nekaj ključnih odgovorov na bistvena vprašanja povezana s položajem živali – TUKAJ: http://www.zazivali.org/faq/temeljna-vprasanja-in-pojmi#1.
Za nadaljne info lahko obiščete tudi blog TUKAJ: http://veganska-iniciativa.blogspot.si/, kjer so številni članki, komentarji in ogromno zbranega in prevedenega materiala s področja pravic in zaščite živali.

Mogoče pa se bo zgodba prav zaradi vas vendarle končala srečno.

Svet je lep. Lahko*

SREČNO 2016

(Za Zavod Koki – Ksenija V.Kutlačić)