Slanina in klobase UBIJAJO

Te dni so tudi slovensko javnost preplavile ugotovitve Svetovne zdravstvene organizacije (njene mednarodne agencije za raziskave raka (IARC) o škodljivem vplivu uživanja mesa za zdravje ljudi, ki naj bi ga imelo zlasti uživanje klobas, slanine, šunke in drugih vrst predelanega mesa.

Študije naj bi pokazale tesno povezavo med uživanjem mesa in pojavom raka na debelem črevesju. Poročilo je pripravilo 22 strokovnjakov iz 10ih držav.  Agencija pa je predelano meso uvrstila v isto kategorijo povzročiteljev raka, v kateri so tudi tobačni dim in azbest, kar naj ne bi pomenilo, da je tudi enako nevarno. Morda se zna celo zgoditi, da bodo z opozorili o nevarnosti uživanja rdečega mesa opremljeni mesni izdelki. Podobno kot so recimo tobačni. 

O ozadju te kampanje ne bomo razpredali. Zgolj v razmislek – dnevno največ ljudi umre zaradi lakote.  18.000 otrok.  Lakota ubija. A glas o najbolj razširjenem vzroku smrti je nem. 

Prav tako ne bomo razpravljali o tem, kako zelo škodljiva je prehrana živalskega izvora.

Škodljivi so tudi tudi cigareti. Pa kadimo. Škodljivo je marsikaj. Morda tisti brokoli iz nedeljske tržnice. Pa sploh ne vemo. In sevanje ekrana, s katerega zdaj berete. In mnogi se strinjamo. Boljše krajše, a polno življenje. Kot dolgo. Brez strasti. In užitkov. Zatorej so ugotitve kot je zgornja zmeraj precej relativne in podvržene številnim špekulacijam. 

Je pa trditev, ki je v povezavi z mesom, mesnimi izdelki in ostalimi živalskimi produkti na naših krožnikih, vendarle nesporna in ji ne gre oporekati: Ubijajo. Njih, ki si želijo živeti.

mladi prašički

Bitja, ki pridejo na svet z enakim upanjem, radovednostjo, igrivostjo in voljo do življenja kot prav vsi okoli nas. Misleč, da so tiste kovinske rešetke in kletke in betonska tla zgolj hecna oblika porodnišnice. In da jih kaj kmalu čaka tisti pravi svet. Zelen in rjav, rumen in moder. Krut, a vendar resničen.

Najprej jih ubijemo z dnem, ko spoznajo, da so kletke vse, kar imajo. In začnejo samo še stati in bolščati v steno pred seboj. Mnogi pozabijo hoditi. 

krava na verigijpg

pig-sow-gestation-stalls.top

kletke kokosi

 

In ubijemo jih z dnem, ko jih odpeljemo tja kjer iz njih naredimo klobase. Hrenovke. Slanino. Pašteto.

Ni pravo vprašanje in dilema, s katero naj bi se soočali, ko zremo v zrezek pred seboj – ali nam bo skrajšal življenje in za koliko.

Pravo vprašanje in dilema je, komu je ta zrezek nekoč pripadal…

To je zamolčano sporočilo. 

Slanina in klobase ne povzročajo raka. Ubijajo. Njih, ki želijo živeti. 

dorica spancka resize

Pripravila:

Ksenija V.Kutlačič, dipl.kult. 

*kolumna izraža stališče avtorja in ne nujno organizacije, katerih član so. 

 

” Tega, kar živali prestajajo v reji za meso, mleko in jajca, ni moč opisati z besedami!”

Organizacija ‘Prijatelji životinja’ (Prijatelji živali) je največja organizacija na Hrvaškem, ki se bori za pravice in zaščito živali.

logo_pz_400

Pred dnevi so nas obiskali ter s priboljški razveselili nekatere od Koki ambasadorjev – pred zakolom rešene in iz sistema reje vzete rejne živali.

Mi pa smo, kako pa drugače, izkoristili priložnost za kratek pogovor o problematiki farmskih živali nasploh in na ‘klepet ob jabolku v družbi pujse Dore ‘ povabili predsednika Prijateljev životinja g. Luko Omana.

PRIJATELJI ZIVOTINJA 11

1.Kateri so po vaši oceni ključni problemi na področju rejnih živali?    

” Živali na farmah trpijo vse od svojega rojstva, skozi ves čas vzreje, transporta in nazadnje do smrti v klavnici. Vse, kar prestajajo živali v reji zaradi mesa, jajc in mleka je z besedami nemogoče opisati. Redko kateri uspe odrasti, večina njih je zaklanih v rani mladostni dobi, nekatere so ubite v obdobju dneva ali dveh po rojstvu. Te živali so nevidne, četudi jih je okoli nas nešteto. Vsako leto jih je na svetu ubitih preko 60 milijard.  

            

 

Nevidne so, ker industrija ne želi, da se jih vidi in doživlja kot živa bitja s katerimi si delimo ta planet in za čigar izkoriščanje nimamo nobenega opravičila.

 

Nevidne pa so tudi zato, ker jih ljudje kot posamezniki ne želijo videti in se sami soočiti s strahom in trpljenjem, v katerem sodelujejo.

prijatelji-foto-nevidne-zivotinje

 

 

Proti temu se da boriti in vse več je ljudi, ki so se pripravljeni boriti tako, da spremenijo lastni način življenja, s širjenjem ideje drugačne prehrane in veganstva. ” 

2. Na Hrvaškem imate Zatočišče za farmske živali IANUA, ki smo ga tudi sami obiskali. Kakšna je po vaši oceni vloga zatočišč po svetu? Zakaj je njihov obstoj tako zelo važen?  

” Zatočišča za te rešene farmske živali so zelo pomembna, ker to so srečna mesta, kjer ima vsaka žival možnost, da izrazi svojo osebnost.

PRIJATELJI ZIVOTINJA3 resize

To so kraji, ki prikazujejo človečnost, kot bi morala biti, odnos do živali, ki bi moral biti pravilo in ne izjema.

PRIJATELJI ZIVOTINJA 292-resize

PRIJATELJI ZIVOTINJA7resize

Zatočišča izobražujejo o najosnovnejšem in najpomembnejšem spoznanju, ki ga ljudje morajo doživeti – da so živali čuteča zavestna bitja kot ljudje in da se moramo tako do njih tudi vesti. 

Sodelovanje društev za zaščito živali in zatočišč je nujno zaradi pozitivnega sporočila . Prav tako zatočišča nudijo aktivistom nekakšno oazo spokoja in upanja in jim dajo moč, da idejo širijo dalje.

prijatelji zivotinja na obisku1

FOTO-PRIJATELJI ZIVOTINJA1

 

Pomembna so tudi za promocijo veganstva

 

3. Kakšen je odnos Hrvatov do farmskih živali, kako je urejena zakonodaja na tem področju?

” Potrošnja mesa, mleka in jajca vsak dan raste. Ljudje jedo živali celo več kot trikrat na dan, a se tega sploh ne zavedajo. Deli živalskih teles so zapakirani  v pisano embalažo in predstavljajo proizvode, iz katerih ni razvidno trpljenje in smrt živali, lakota v svetu, potrošnja vode, uničevanje okolja kot tudi človeške bolezni. In ljudje kot odvisnki posegajo po teh artiklih, ki ubijajo živali, ljudi in planet, na katerem se vsi skupaj nahajamo.

Po drugi strani pa je z vsakim dnem več vegetarijancev in veganov, njihovo število narašča. Na Hrvaškem živi več kot 160.000 ljudi, ki se prehranjujejo brezmesno ali vegansko. Mnogo vegetarijancev se odloča narediti korak dalje in postanejo vegani. Ljudje postajajo zavestni karnizma v katerem se nahajajo in prihaja do sprememb. 

Vse več je ljudi, ki se ne sramujejo aktivno sodelovati v gibanju za pravice živali in biti glas tistih, ki ne morejo govoriti za sebe.

4. Kakšne projekte peljete, da bi kaj spremenili? 

” Kot organizacija delamo na spremembah Zakona o zaščiti živali in podzakonskih aktov, sodelujemo z državnimi in lokalnimi oblastmi ter imamo dobre rezultate zahvaljujoč posameznikom, ki nam pomagajo s prostovoljstvom, podpisovanjem peticij in drugo vrsto podpore. Seveda se zavedamo, da je to samo del aktivnosti, ki jih moramo peljati dalje, da bi dosegli neke pozitivne spremembe. Zato organiziramo predavanja, posvete, javne akcije, odzivamo se v javnosti in na druge načina izobražujemo in usmerjamo pozornost ljudi na situacijo, v kateri se nahajajo živali. Vsako leto organiziramo festival ZeGeVege , na glavnem zagrebškem trgu, z njim promoviramo veganstvo

Pomemben del našega delovanja je povezovanje in spodbujanje k povezovanju med organizacijami in posamezniki ter prizadevanje za osebni aktivizem za živali

5. Kaj bi želeli sporočiti ljudem, kaj je vaš moto, s katerim nagovarjate ljudi? ”

” Izkoristimo vsak dan, da bi živeli, ne da bi se preživljali. Živali nas potrebujejo in vsak lahko pomaga ne glede na to, kje se nahaja  in v kakšni situaciji je. Spremenimo sebe in spremenili bomo druge. Bodimo del spremembe, največje in najpomembnejše za človeka. Pomembna je že najmanjša sprememba, najmanjši korak, važno je korakati v pravi smeri – Zeleni ponedeljek.

Izzovimo vse na spremembo, naj vsak pomaga reševati življenja in ustvarja boljšo prihodnost

Pridružite se nam ali delujte samostojno – PRIJATELJI ŽIVOTINJAobiščite Zavod Koki Zavod Koki

 

Organizacijo Prijatelji životinja najdete na spletni strani TUKAJ

 Pripravila: Ksenija V.Kutlačić 

Foto: Prijatelji životinja, Zavod Koki 

Beri naprej

ARČIJEVA ZGODBA

Farmske živali. Na svet pridejo z enako radostjo, radovednostjo, igrivostjo in neznansko željo po življenju kot čisto vsako drugo bitje. Ne vedoč, da pa smo jim ljudje za razliko od ostalih namenili čisto drugačno usodo.

Že davno tega. Kajti z genskim inžiniringom smo skozi desetletja do skrajnosti zmanipulirali njihova telesa. Tako, da bodo le ta v zgolj nekaj mesecih od sebe dala največ tega, kar želimo mi. Pomeni – znesla največ jajc, dala največ mleka in dosegla maksimalno telesno težo /maso. 

Pri tem pa seveda nihče ni upošteval, da gre ta izjemno visoka produktivnost na njihov račun, račun zdravja rejnih živali. In njihovega življenja, za katerega smo določili, da se konča, še preden se je sploh začelo. Tako so deformacije, obolenja farmskih živali na dnevnem redu.

Pitovni piščanci po nekaj tednih ne morejo nositi več svojih pretežkih teles, kokoši nesnice obolevajo za rakom, prašiči, starejši od 10ih mesecev, pa se na noge nekega dne preprosto ne postavijo več. Ker ne zdržijo njihovih pretežkih teles. Redko katero žival je namenska reja tako zelo prizadela kot kokoši in prašiče. 

To je resnica, ki je ne vidimo. Zanjo vemo pa vsi, ki se v praksi trudimo farmskim živalim omogočati življenje do naravne smrti. Smrti, ki pa pride vsej prej kot naravno, ampak je posledica človeške igre z genetiko. 

In prav takšna je Arčijeva zgodba, farmskega prašiča, ki je osvojil srca širom Hrvaške, pred dnevi pa so se njegovi skrbniki dokončno poslovili od njega, bolezen ga je namreč premagala. Njegova zgodba je izjemno ganljiva. V Azil Pobjede je pred letoma prišel kot donirana hrana za pse.  

” Če smo natančni – dobili smo klic neke družine, kjer redijo svinje, da imajo 50 kg mesa za azil oziroma bolj natančno – prašiča, ki ne more vstat že 10 dni, druge svinje pa gazijo čez njega.
Ponudili so nam, da ga pridemo iskat, zakoljemo in z njim nahranimo pse. Ne glede na to, da izkušenj s prašiči nismo imeli, ga seveda nismo pustili tam, še zlasti ne, ker je bil nepokreten. Odločili smo se, da mu poskušamo pomagati, ga postaviti na noge. Arči na našo veliko srečo ni imel zlomljene hrbtenice, česar smo se najbolj bali, ampak težko vnetje sklepov, zaradi česar ni mogel vstati. Zelo hitro smo ga pozdravili oziroma rečeno bolje zazdravili, kar se je izkazalo šele pozneje, in tako se je začela naša skupna avantura. ” 
 
IMG_9990

IMG_5194

IMG_2749

Seveda je Arči verjetno edini prašič, na katerem so kadarkoli v državi opravili rentgen. Treba je namreč vedeti, da se veterina na področju rejnih živali ne razvija v smeri medicine – zdravljenja torej, temveč zgolj preventive. Razlog je seveda gospodarske narave. Tako se teh živali ne zdravi na način kot smo tega navajeni pri živalih, ki smo jim določili vlogo hišnih ljubljenčkov. Veterina na področju farmskih živali je preventiva . Da do poškodb in bolezni ne pride. Ali kot nadaljujejo v Pobjedi: 

Kar se tiče veterine in farmskih živali nam je izkušnja z Arčijem potrdila, kar smo že prej vedeli. Znanje, veščine in izkušnje, ki vam ga veterinarji lahko ponudijo v primeru svinje, je neprimerljivo manjše s tistim, ki vam ga lahko ponudijo za neko žival, ki jo tretiramo kot hišnega ljubljenčka.  Glede na to, da živimo v družbi, ki farmske živali gleda skozi ekonomsko prizmo, nas to seveda ne sme čuditi.  So samo del industrije, v kateri je, kot v vsakih industriji, pa na prvem mestu profit. In živali so pri tem samo surovina, sredstvo, ki jim ne priznavamo edinstvenosti življenja in lastnosti občutljivega, emocionalnega bitja.  

In ne le to, vse znanje se ne koristi v smeri, kako bi pomagali živalim, temveč kako bi povečali profit. Farmsko svinjo smo gensko spremenili tako močno, da so na dnevnem redu deformacije, ko svinje ne vstanejo več – v obdobju po 10ih mesecih, če jih sploh doživijo, ne morejo več stati na nogah. Njihova telesa postanejo pretežka glede na kosti in slabe noge. 
 
IMG_2051
 
Arčijevo življenje nam je bila inspiracija. Upamo, da smo mu omogočili srečno in izpolnjeno življenje za čas, ki smo ga preživeli skupaj. Bilo je to jadranje, kakor vsako življenje, včasih po razburkanem, včasih po mirnem morju. Arči je bil divji, razigran duh, ujet v krhkem telesu, ki mu ga je človeška vrsta namenila in podarila. Bili so dobri in slabi dnevi.  
 
Dnevi, ko je vse zgledalo odlično in dnevi, ko ni mogel vstati brez naše pomoči. Bilo je radostnih in težkih trenutkov, za nas in za njega. Ker imamo 200 živali vemo, da ni dobil vse pozornosti, ki si jo zasluži, pa vendar je bil ljubljen in verjamemo, da je to vedel. To smo videli v njegovih očeh. In kako se je spremenil iz preplašenega in nesigurnega, ko je prišel k nam v radstnega. Želimo verjet, da je rad živel in zato ni prej odnehal. 
 
IMG_0496
 
Arči nas je ogromno naučil. Niti se nismo zavedali, koliko življenj je Arči spremenil, kolikih src se je dejansko dotaknil. Šele sedaj vidimo, kako daleč je segel njegov glas. V imenu tistih, ki ne morejo govoriti – nevidnih živali. Sedaj nas kličejo ljudje, ki jim je Arčijeva zgodba pomagala odpreti oči in srce in nikoli več ne bodo gledali isto na obrok na svojem krožniku. Ljudje so nam rekli, da so zaradi njega postali boljše osebe. Tako se njegovo poslanstvo ni zaključilo. Naša dolžnost je, da se njegova misija nadaljuje.  Na svetovni dan živali je naš prijatelj Vedran Romac predaval z naslovo Zgodba o Arčijevem narodu.  
 
IMG_0058

Arči je bil s pomočjo dobrih ljudi pred dvema letoma in nekaj mesecev rešen klavnice in gotove smrti. Ne pa pred lastnim telesom in genskim inžiniringom. Zgodba je zelo sorodna Odijevi zgodbi, za katero smo, ko se nam je zgodila, mislili, da je edina. Vse dokler nismo prišli do spoznanja, da so genetske deformacije farmski živali pravilo in ne izjema. Ali kot pravi eden znanih veterinarjev – ne imejte radi napačne živali. Zlasti ne farmske. Ker boste trpeli. Arčijevi skrbniki zaključujejo nasprotno. 

” V Arčijevo čast nam je Vedran Romac poklonil tudi video. In citat iz tega videa popolnoma opisuje tisto najpomembnejše, kar nas je Arči naučil. Dal nam je nabolj pomembni odgovor: ” Ko se bolečina zaradi ljubezni do njih zdi neznosna, odgovor ni prenehati imeti rad. Ampak ljubiti globje, širše, višje. Ljubiti kot da življenje zavisi od tega. Ker zares – zavisi. To je napisala Joanna Lucas o svojem izkušnjo z nepokretno svinjo Celeste. ” 

IMG_2053

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Intervju pripravila: Brigita Voda
UDRUGA POBJEDE – WEB
UDRUGA POBJEDE – FB
 

Abrahamovec vrnil življenje pujsiki – DORA

V svetu, kakršnem živimo, ni pravzaprav nič neobičajnega, da ljudje kot darilo drug drugemu poklonimo žival. Največkrat gre za muce ali pse, na vaseh pa je pogost običaj podarjanje farmskih živali – svinj, koz, ovc, telet. In če gre pri prvih za to, da želimo slavljencu priskrbeti življenjskega družabnika (pa če si ga sam želi ali pa ne), pa ima podarjanje farmskih živali precej bolj praktičen pomen. Priskrbimo mu žival, ki ima v družbi gospodarsko vrednost. In živo darilo je vsekakor bolj izvirno kot morda poklon pršuta. V obeh primerih, še zlasti pa v slednjem primeru, drži, da seveda ob tem ne pomislimo na žival.

Ki jo, s pentljo ali brez, pripeljemo pozno zvečer na veselo druženje ob hrani, plesu in pijači. Prav takšna zgodba se je zgodila minuli teden, ko je Abrahamovec Samo Vodišek iz Kopra prejel nekaj mesečno farmsko pujsiko.

DORO

 

 

pujsika dora 1-resize

 

pujsika dora resize

dora1 resize

In zgodba bi bila le ena mnogih, za katere niti ne vemo. Če ne bi slavje potekalo družbi soproge Melite – Anite in kolektiva Mačje preje, ki so skupaj s Samom v tem živem darilu namesto klobas in zaseke prepoznali na smrt prestrašeno zbegano bitje.

dorica - cisto prva slikica...

In naredili kot se to dela – najprej Doro nastanili v majhen hlev na svojem posestvu. 

melita in sandra in dora resize

In nas poklicali. V upanju, da lahko Dori najdemo dom. Z možnostjo dostojnega življenja. Do naravne smrti.Ko smo Doro prvič obiskali, se je bala svoje sence in človeške postave. A le za kratek čas. Kaj kmalu je pokazala vso svojo radost, veselje, razigranost, navihanost in neskončno veselje do življenja, vse tisto torej, s čimer je prišla na svet. Pa je malo manjkalo, da tega kdo zares je, ne bi mogla nikomur pokazati in doživeti. 

dora in ksenija resize

Doro smo nastanili na eno od kmetij oziroma lokacij, kjer že živijo farmske živali, ki so na ta ali oni način ušle usodi, ki jim je bila namenjena. 

dorica-blato

dora-trava

dora-stoji

dorica-33

dora v blatu

 

dorica-roza2

Četudi vedno poudarjamo, da žival ni darilo in da je treba o tej potezi dobro razmisliti, pa smo v Dorinem primeru pravzprav hvaležni, da se je situacija razpletla kot se je.

Bila je mišljena za darilo, pa je v tistem trenutku, ko je tja tudi prispela, sama dobila najvećji dar – vrnjeno Življenje. Vrnjeno, kar ji je bilo v trenutku, so je dobila številko, namesto imena, nekoč odvzeto. 

dora-obrazek

 

 

 

 

PRIJATELJI ZIVOTINJA 9

dorica in ksenija2

pujsa-dora-na-soncu