O sestavini, ki ni zapisana na deklaraciji naše hrane…
Minule dni je ameriško in (po zaslugi družbenih omrežij) tudi svetovno javnost šokiral video posnetek, ki prikazuje trpinčenje piščancev, ki so sicer namenjeni ‘za predelavo’ v priljubljene McDonaldsove Chicken McNuggetse.
Posnetek je nastal na skrivaj s pomočjo aktivistov organizacije MFA (Mercy for Animals). Več o odzivih vseh vpletenih, si lahko preberete tukaj, prav tako se na tej povezavi. In je le eden od številnih, ki jih je omenjena organizacija poslala v javnost v prizadevanju po ozaveščanju potrošnika o mesni industriji.
Kljub temu, da gre primer, ki se zdi oddaljen, se je vendarle potrebno zavedati, da so takšnemu trpljenju podvržene živali povsod in ne le tam, kjer so organizacije kot je MFA dobro razvite in spravljajo takšne stvari na plan.
Zmotno bi bilo misliti, da če tega pri nas ne vidimo, to pomeni, da tega ni. Ni le nikogar, ki bi slednje dokumentiral.
Na tem mestu povzemamo intervju z izvršnim direktorjem MFA Nathanom Runklom, ki je organizacijo ustanovil kot 15-letni dijak.
Mercy For Animals (MFA) ste ustanovili leta 1999, ko ste imeli vsega 15 let. Kakšen dogodek je botroval ustanovitvi MFA?
” Leta 1999 je prišlo do primera zlorabe prašiča na bližnji srednji šoli. Učitelj kmetijstva je v vedru prinesel en dan stare prašičke s svoje prašičje farme. Uporabljali so jih pri projektih vivisekcije v razredu. Ena od prašičkov pa je bila še živa, jokala je, mežikala, trpela. Eden od dijakov, ki je prav tako delal na učiteljevi prašičji farmi, je prašičko zgrabil za nogo in jo treščil ob betonski zid pred vsem razredom. Prašička je bila še vedno živ. Imela je zlomljeno lobanjo, krvavela je iz ust, hlastala je za zrakom. Dva dijaka sta bila tako zgrožena, da sta pujsko odnesla k učiteljici, za katero je bilo znano, da je vegetarijanka in aktivistka za pravice živali. Pujsko je dala uspavati na bližnji veterini in stopila v stik s PETO, ki je skušala učitelja in dijaka kazensko ovaditi. Na lokalnem nivoju je bila to res velika stvar: o njej so poročali časopisi, televizije, nekateri domačini so se zaradi problematike mučenja živali povezali. Združili pa so se tudi lokalni prašičerejci, ki so se postavili v bran učitelju in dijaku. Sojenje so razveljavili že prvega dne, saj je bilo po kmetijskih merilih nekaj povsem običajnega, da se pujska ubije na ta način. V Ohiu in še 30 drugih državah je to nekaj povsem običajnega. Ne le, da zaradi krutosti niso nikogar obtožili, učiteljica, ki je vložila ovadbo, je celo izgubila službo. Ta primer je pokazal, da na lokalni ravni resnično potrebujemo glas za živali na farmah. Zato smo ustanovili organizacijo, ne samo za to eno žival, bila je obraz problematike na nacionalni ravni. Verjamemo, da je potrebno imeti lokalni glas za nacionalno težavo. Sprva je bila naša organizacija v Urbani v Ohiu majhna, leta 2001 pa smo prerasli v državno, potem ko smo opravili dve raziskavi na kokošjih farmah.”
Na kaj ste se osredotočali na začetku in kako so se organizacija in cilji z leti spremenili?
” Z leti smo se posvetili izključno živalim na farmah – na tem področju v ZDA prihaja do najhujših krutosti in izkoriščanja. Dejstvo je, da 99 vseh živali v naši državi pobijejo v prehranski industriji . Pa vendar so te živali običajno najmanj zakonsko zavarovane in imajo najmanj zagovornikov. Od našega začetka leta 1999 se je MFA razširil v nacionalno organizacijo s pisarnami v petih državah – Ohio, Teksas, Illinois,Kalifornija in New York – kot tudi s kampanjami, preiskavami, oglaševanjem,ki imajo doseg tako po vseh ZDA kot mednarodno. Poleg tega je naš pristop h kampanjam za živali na farmah zdaj večplasten in sicer poteka na štirih področjih – izobraževanje, preiskave o krutem ravnanju, pogovori s korporacijami in borba za spremembo zakonodaje. ”
MFA je zelo znana po svojih skrivnih preiskavah, ki razkrivajo grozote tovarniške reje živali, ki živijo v nemogočih razmerah. Jasno je, da veliko ljudi sploh ne ve za to, ne vedo, da na milijone živali živi in umira v teh grozovitih razmerah. Zakaj mislite, da je to najboljši način, da nekomu, ki se mu še sanja ne o delovanju tovarniških farm, predstavimo problematiko?
” Naše preiskave so oči in ušesa javnosti, ki ji večinoma namenoma prikrivajo dejstvo, da živali v tovarniških farmah, valilnicah in klavnicah po vsej državi živijo v grozljivih razmerah. Naši preiskovalci požrtvovalno delajo tisto, česar večina od nas sploh ne bi zmogla. Zaradi njihovega nesebičnega truda smo ne le razkrili nezaslišane krutosti, ki se dogajajo pri proizvodnji mesa, mlečnih izdelkov in jajc. Posameznike in korporacije smo uspešno pripeljali pred sodišča, da so se morali zaradi svojih kriminalnih dejanj krutosti in zanemarjanja zagovarjati pred zakonom. Še več, naša preiskovalna prizadevanja so spodbudila velike korporacije, da z živalmi ravnajo bolj prijazno in v nekaterih državah so celo sprejeli zakonodajo, ki živali na farmah ščiti. Po mojem prepričanju so skrivaj narejeni posnetki najbolj mogočen pripomoček, ki ga ima naše gibanje, da z njim odpre srca in um za trpljenje živali na farmah. Mercy For Animals je posnela 12-minutnih dokumentarec Farm to Fridge (od farme do hladilnika), ki gledalcu ponuja nekaj redko videnega: kako krave, prašiče, piščance, purane in ribe gojijo in ubijejo na industrijskih farmah in v klavnicah. Film je imel v prejšnjem letu več kot štiri milijone ogledov in je mnoge ljudi ganil do te mere, da so postali vegani. Mislim, da bi morali vsi borci za živali ta pomemben posnetek deliti, kolikor je le mogoče. Posnetek je na voljo na Facebooku. Prijateljem, sorodnikom in drugim posameznikom z njim lahko tako odprete oči.”
Če bi morali čas in vire MFA nameniti bodisi izboljšanju pogojev farmskih živali bodisi izobraževanju ljudi o koristnosti veganske prehrane, za kaj bi se odločili?
” Hvala bogu se mi glede tega ni potrebno odločiti. Mislim, da je oboje ključnega pomena za dosego našega cilja, to so preprečevanje krutosti, navdihovanje sočutja in reševanja življenj. Vsa gibanja za družbene pravice so uporabila različna orodja in taktike, da so dosegla cilj in premaknila družbo naprej. Lani je bilo na newyorškem festivalu vegetarijanske hrane toliko ljudi, da se je vrsta vila okoli ulice.”
Kaj menite o tem, da se takih festivalov udeležujejo tudi organizacije, ki se ukvarjajo z živalskim aktivizmom?
” Uspešnost takih festivalov je pravi dokaz, da se ljudje vse bolj zanimajo in navdušujejo nad veganstvom. Ti dogodki privabljajo različne skupine posameznikov, od dolgoletnih, zagrizenih veganov do zagrizenih mesojedcev, ki jih prijatelji in sorodniki proti njihovi volji zvlečejo na te dogodke. Nekateri med njimi dobro poznajo tovarniške farme in pravice živali, mnogi pa ne. MFA na takih dogodkih želi obiskovalce informirati in navdihniti, naj začnejo raziskovati veganstvo, tiste, ki so že vegani, pa spodbuditi, naj svojo sočutnost aktivno usmerijo v prizadevanja za zaščito farmskih živali. In še nekaj: mnogi, ki so glede prehrane fleksibilni, se na lastne oči prepričajo, kako so živali stlačene v kletkah, v kateri se niti obrniti ne morejo, kako jih iznakazijo brez sredstev proti bolečinam, kako jih ločijo od družine, kako jih neusmiljeno zakoljejo. In ko to vidijo, prisežejo, da se ne bodo več dotaknili mesa, jajc in mlečnih izdelkov. Še več: številne novopečene vegetarijance te informacije tako pretresejo in jim odprejo oči, da še bolj vneto prisegajo na prehranjevanje brez krutosti.”
Nam lahko poveste kaj o novih projektih MFA?
” Pri nas se vedno dogaja marsikaj. Lani smo priredili več kot 1500 dogodkov, na katerih smo propagirali veganstvo. med drugim so bila to predavanja po šolah, prireditve, na katerim smo delili letale, predvajanje videoposnetkov in izobraževalne razstave. Vsakdo lahko pomaga pri doseganju našega cilja: udeležujte se podobnih dogodkov, pomagajte organizacijam, ki se borijo za pravice živali, prispevajte denar, obiskujte spletne strani. ”
Nekaj drugih raziskav/Račja farma:
Farma gosi – gosja jetra:
Kravja farma:
Več video na MFA in na Facebooku, spletni
Deklaracije povedo marsikaj.
Koliko beljakovin, železa, vitaminov, kalorij bomo z neko vrsto hrane zaužili. Na njih pa manjka ena zelo bistvena in še kako pomembna sestavina, ki jo marsikateri izdelek vsebuje – trpljenje in nema stiska živali, ki je šla čez grozljiv proces, da je pristala na našem krožniku.
Lahko se delamo, da je ni. Ona pa tam še zmeraj ostane. In gre skozi nas. Ko enkrat vemo zanjo, pa jo je pravzaprav precej težko tolerirati.
Po spletni strani One green planet povzeli in priredili: Irena Pirman, Brigita Voda.
*Različne zvezne države v Severni Ameriki so sprejel zloglasni zakon AG – GAG (Nebraska, Severna Karolina, Pennsylvania, Tennessee, Vermont in Utah) in predstavlja direkten odziv na številne raziskave različnih skupin za pravice živali, ki razkrivajo ozadje farm in klavnic. Skupine Humane Society, Mercy of Animals in Compassion Over Killing so javnosti razkrili dolgoletne raziskave, ki prikazujejo šokantne prizore zlorabe živali in meso, ki se je kljub škodljivosti znašlo na prodajnih policah. Sledil je največji preklic mesa v zgodovini ZDA, kriminalni pregon delavcev in velika medijska pozornost. Vendar so v nasprotju s pričakovanji aktivistov, da bi se preprečile nadaljnje zlorabe, korporacije z lobiranjem pripeljale do sprejetja zakona ag-gag, ki razkrivanje ozadja prehrambne industrije označi za kriminalno dejanje. (Potter, 2013; Best, 2012d) Ne glede na to, kako je posamezna zvezna država poimenovala sam zakon, pa je vsem skupni imenovalec kriminalizacija vsakogar, ki snema tako prizore kot sam zvok v klavnicah, farmah ali kateri koli drugi industriji z živali. Kot kriminalno dejanje se obravnava tudi vsakršno širjenje tovrstnih posnetkov preko spleta. (prav tam) Zanimivo je, da je bil sam zakon predstavljen na isti dan, ko je prišlo do razkritja mučenja živali. Tako so na primer v Severni Karolini predstavili zakon, ko je bilo pet zaposlenih v Butterballu spoznanih za krive, ko so v javnost prišli posnetki, s katerih je razvidno njihovo sadistično izživljanje nad purani. (Potter,2012) Amy Meyer je bila prva, ki so jo obtožili po zakonu Ag-Gag. Z javne površine je posnela dogajanje pred klavnico Dale Smith Meat Packing Company v mestu Draper, Utah. Posnetki, ki jih je kasneje objavila na spletni strani youtube.com, prikazujejo bolno in poškodovano kravo, ki jo z viličarjem vlečejo iz stavbe. Obtožnica za Amy je šokirala javnost, a dejstvo je, da je lastnik klavnice Darrel H. Smith hkrati župan mesta, zato je v skorumpiranem sistemu takšna odločitev logična. In to ni osamljen primer. V zvezni državi Iowa je bil sprejet zakon, sponzoriran s strani Annette Sweeney, ki velja za ustanoviteljico organizacije za razvoj govedoreje Iowa Angus Association. (prav tam) Kot kaže, je cilj sprejetega zakona držati javnost v nevednost in skriti zločine, ki se dogajajo za stenami klavnic in farm. (S.Đ.)