Zadnjih nekaj let, ko imajo vrtnarji cel križ z rdečimi polži, se je povpraševanje po racah, katerih sestavni del prehrane so tudi polži, močno povečalo. Ko smo gospe Katarini preko FB pomagali pri iskanju dobrega doma do naravne smrti za družino indijskih tekačič, je bilo zanimanje ogromno. Slednjega skoraj ni, kadar iščemo dom recimo pujsu.
Da bi bilo sobivanje rac s človekom takšno, da bo v dobro živali, ljudi in nenazadnje narave, smo se odločili, da na tem mestu povzamemo nekaj osnovih značilnosti, ki jih je dobro vedeti o racah.
Saj veste, polži gredo, račke pa ostanejo..letos..drugo leto..leto potem…in zna se zgoditi, da bodo vaši življenjski sopotniki celo prihodnjo dekado, morda kar 12 let.
1. VSE RACE JEDO POLŽE
Že stoletje nazaj so z vodno perutnino, kamor spadajo tudi račke, naselli marsikateri pašnik, saj so račke pobirale zajedavce na pašnikih (prerijejo kravje iztrebke in iščejo ličinke parazitov), hrošče, kobilice, polže, muhe, žabe. Race in gosi so poimenovali ‘biološki način zatiranja zajedavcev’. Res pa je, da je vrsta indijskih tekačic zaradi nekaterih drugih človeku bolj všečnih značilnosti (ne leti..) precej bolj popularna.
Najbolj pogosta NAPAKA, ki jo sodobni vrtnarji delajo je, da v vedru prinesejo ročno nabrane polže iz vrta in cvetličnih gred in jih postavijo pred raco, pri tem pa ne nastavijo velikega vedra vode v neposredni bližini. Račka bo polže začela goltati, mnogo mladih račk, zlasti iz vrst indijskih tekačic, se z njimi dobesedno zaduši. Račka mora sama po polže, saj se na ta način zagotovo ne bo zadušila.
2. VODA.
Račke potrebujejo čisto in svežo vodo. Je ključnega pomena za psihološko razpoloženje race in iz povsem praktičnega vidika, da se lahko neguje, si izpira kljun ipd… Raca ne more živeti brez vode, če želite, da je njeno bivanje takšno kot mora biti.
Za nekatere vrste zadošča večje vedro, saj se bodo v njem zgolj izpirale (indijske tekačice), spet druge bodo najbolj vesele ribnika ali možnosti naselitve ob tekoči vodi, da se bodo vsakodnevno pošteno okopale. Muškatne race (rdeči izrastki na kljunu imajo vonj po muškatu) obožujejo plavanje in čofotanje. Raca potrebuje vodo.
3. ZAVETJE
Race veljajo na splošno za bitja, katerih oskrba ni zahtevna. Tudi kar se priprave zavetja tiče. Za zavetje je dovolj stara pasja hišica in majhna lopa, nadstrešek, kamor se lahko umakne. V hišico je treba dati nastilj (žagovina, slama,seno..) Race brez težav preživijo zimo zunaj, prenesjo tudi do -15 stopinj. Pri pripravi varnega zavetja pa je pomembno, da je zaščitena pred plenilci. Race so domače rejne živali, v oskrbi so povsem odvisne od človeka, zlasti kar se plenilcev tiče. So pogosta tarča lisice. Treba je vedeti, da smo ljudje skozi stoletje divjim živalim odvzeli njihov življenjski prostor, kar pomeni, da lisice in tudi druge sicer povsem gozdne živali, v gozdu ne najdejo več hrane zase, zato so jo primorane iskati drugje. Račke zato potrebujejo ograjo, ki jih bo ščitila pred plenilci. Velikokrat je zanje lahko usoden tudi pes. Nekatere vrste rac zelo dobro letijo, druge ne (indijska tekačica ne).
4. HRANA
Race so vsejede ptice. Na pašniku bodo jedle hrošče, deževnike, slepce, kobilice, tudi žabe, muhe, polže, pa travo, deteljo, regrat, dodamo jim lahko mleto koruzo, pšenico, ječmen, občasno jim lahko ponudimo priboljške - grozdje, jajca, solato, obožujejo grah in velikokrat ga uporabljajo za ‘treniranje’ rac, paradižnik, banana, jabolka (zrezani/sesekljani na zelo majhne kose), kuhan krompir. Zelo pomembno je, da imajo zraven hrane tudi vedro vode, da se ne zadušijo.
5. ZAKLJUČNA MISEL
Z račkami se boste sicer res znebili polžev, vendar boste dobili račje kakce (ki so zaradi velike količine vode, ki jo račke spijejo, precej redki), dodatno skrb, a tudi spremljevalca, ob katerem se boste veliko naučili, če mu boste le dali priložnost, da bo z vami dlje od martinovega. Življenjska doba race je namreč med 4 - 12 let.
Race so namreč izjemne živali. Če boste z njimi vzpostavili primeren odnos, vam bodo sledile za priboljškom kamor boste želeli. Nasmejale vas bodo s svojim značilnim miganjem z repom, osupnile, kakšno telesno držo zavzamejo, kadar dežuje. In vas naučile ljubiti vodo, če je še ne.
So zelo radovedne, medsebojno povezane, teritoralne in zna se zgoditi, da bodo kot odrasle prepodile prav vsakega mačka ali drugega vsiljivca, ki bo stopil na njihovo pot.
V tujini je problem zapuščenih rac precej bolj množičen kot pri nas. Zato so zrastla številna zatočišča. Eno lepših je Majestic Waterflow. Na njihovi spletni strani najdete tudi veliko koristnih informacij.
Še nekaj drugih zatočišč: Feathered Angels Waterfowl Sanctuary, Lucky Duck Rescue & Sanctuary, Michigan Duck Rescue and Sanctuary
Med knjigami na slovenskem tržišču je v knjižnicah na voljo Race in Gosi, avtor: Ločniškar, Franc.
Za veterinarsko oskrbo in informacije priporočamo Ambulanta za ptice, kunce, glodalce in plazilce Inštituta za zdravstveno varstvo perutnine, od ponedeljka do petka od 8:00 do 15: 00, sobota, nedelja in prazniki zaprto. tel.: 01 4779 251
Pripravila: Brigita Voda
