Trnovska madam – Julija Koki

Trnovo je zagotovo ena od najlepših ljubljanskih mestnih četrti, kjer v zgodnjih jutranjih urah še zmeraj vidite branjevke, ki z ročnimi vozički vozijo zelenjavo na prodaj na ljubljansko tržnico in poškilite čez ograjo k trnovskim vrtičkarjem. Domače živali kot so krave, pujsi, kokoši pa boste tod srečali redko, saj so v 70ih letih 20.stoletja zaradi urbanizacije izginile še zadnje kmetije. Zato je zgodba toliko bolj posebna. Na trnovskem igrišču se je minuli vikend v poznih popoldanskih urah znašla kokoška. Kot pripoveduje Nina, ki se je s hčerko Lano igrala na igrišču, ji je kokoška začela slediti, bila je precej zbegana. In seveda velika atrakcija med ljudmi. Ker se je bližal večer in čas, ko večina prebivalcev pelje na sprehod svoje štirinožne kosmatince, se je Nina odločila, da kokoško s hčerko vzameta s seboj, četudi v 8. nadstropje bloka. 

koki 4

koki6

Kot je povedala, je kokoška že prvi dan pokazalo svojo zelo nežn naravo, bila je zelo negovana, naklonjena ljudem in je z veseljem čepela v naročju. Ker kljub vsemu blok  ni najboljše okolje za kokoši, je naslednji dan začela iskati dom oziroma lastnike.  Zapeljala se je na kar nekaj bližnjih lokacij, kjer že imajo kokoši, vendar je tamkajnšne stare kokoši v jati niso sprejele in so jo skljuvale.  

In tako je pristala med Koki ambasadorji.

julija koki 1

 

Najditeljičina hčerka Lana je kokoško poimenovala Koki.  

Mi dodajamo ime Julija. Nenazadnje, v vsakem imenu je nekaj simbolike. In ker je v trnovski cerkvi Prešeren srečal Julijo….Julija Koki, dobrodošla med nami! Sicer pa ena velika pohvala gospe Nini, ki je za kokoško poskrbela na edini pravilen način in ji kljub omejenim pogojem ni odrekla začasnega prenočišča. In ne le to, Nina je kokoško v nov dom pospremila s priboljški, ki bodo za njeno oskrbo zadostovali za kar nekaj mesecev. 

Ob tem morda ni odveč poudariti, da kokoši in druge farmske živali niso nič manj teritorialne in občutljive kot živali, ki jih dobro poznamo in živijo z nami kot naši ‘ljubljenčki’. In čeravno zgleda, da najdeno kokoško brez težav odpeljemo na bližnjo kmetijo in jo tam pustimo, saj se bo sama znašla, le temu ni tako. Obstaja velika verjetnost, da bi jo kokoši skljuvale, kar bi lahko vodilo do resnih zdravstvenih težav.

Zato je treba vsakega novega prišleka pravilno socializirati.

In kaj sedaj čaka Julijo Koki? Kot vsaka nova žival bo tako nekaj časa v ograji, kjer je ločena od preostalih živali, pa vendar med njimi. Torej v ograjenem prostoru, kjer jo sicer lahko vidijo, ne morejo pa je poškodovati. V tem času kokoška prejme tudi osnovno veterinarsko oskrbo – sredstva proti notranjim in zunanjim zajedalcem. Po tednu dni, ko so se njenega bivanja navadile tudi ostale živali in ona njih, je pripravljena na sprejem v jato. Socializacijo pri nas opravi Srečko Petelin. Zgleda namreč tako, da novo kokoško ves dan spremlja in ji dvori, ob tem pa zvesto odganja kokoški stare jate, ki jo želijo kljuvati in pokoriti. No, Srečko Petelin pa se ob njenem sprejemu nikakor ni mogel zadržati, da je ne bi vsaj obiskal in pozdravil. Srečko Petelin, dobro da te imamo! 

julija koki 2