O etiki v zakonih

Aniti Kranjc, dolgoletni aktivistki in zagovornici za pravice živali, ki že več let skupaj s somišljeniki v okviru Toronto Pig save organizira akcije spremljanja transporta živali v klavnico,  po poročanju svetovnih medijev (tudi slovenskih) grozi 10 letna zaporna kazen.  

Ker je izčrpanim prašičem na poti v klavnico ponudila vodo in s tem ni prenehala, ko so jo opozorili. 

Kot smo v enem od naših prešnjih pogovorov z Anito, ki ima sicer slovenske korenine, zapisali, je namen teh akcij ozaveščanje o mučnem procesu, skozi katerega gredo živali zato, da pristanejo na naših krožnikih. Klavnice žal nimajo steklenih sten, da bi ljudje lahko dojeli, kaj preživljajo živali znotraj njih, od transportov in v usodo vdanih žalostnih oči, ki zrejo skozi luknje v kamionih, pa se ljudje obračamo stran. Ker bi bilo zazreti se vanje preveč boleče.

Seveda pa ni zanemarljivo dejstvo,da žejnim, poškodovanim, izmučenim živalim na njihovi transportni poti ponudi najbolj osnovno – vodo. In sočutje ter sporočilo, da je nekdo z njimi. Z živalmi, ki občutijo bolečino, strah, žejo, lahkoto kot čisto vsako bitje med nami. 

Med organizacijami za zaščito živali je zagrožena kazen in obsojanje ‘sočutnega’ dejanja dvignilo veliko prahu, pričeli so z zbiranjem peticij. 

Za odziv smo poprosili tudi mednarodno organizacijo za zaščito in pravice živali Prijatelji životinja, Luka Oman, predsednik Prijateljev životinja pojasnjuje: 

” Gibanje za pravice živali vsakodnevno raste, ampak s tem tudi upor tistih, ki želijo, da živali ostanejo predmeti. Ključno je, da vsi državljani postanejo aktivisti, ker se to tiče vseh nas, tiče se živih bitij in če želimo svet brez sužnjev, nasilja in zatiranja, moramo naše sočutje razširiti tudi na živali. Upamo, da bo ta šokantni dogodek spodbudil veliko ljudi, da se aktivirajo, spremenijo svoje navade in se vprašajo o današnji situaciji, v kateri se nahajajo živali, kot tudi o neverjetnih zakonih po katerih niso krivi tisti, ki mučijo živali, ampak tisti, ki kažejo na njihovo trpljenje. Odprimo oči in reagirajmo na krivičnost ter ne pozabimo na bistvo te zgodbe, to so živali, ki trpijo od rojstva do nasilne smrti, njihova zloraba pa je legalizirana in zaščitena.

luka oman

Kot prvo, v tisku se navaja, da je lastnik dotičnih svinj, Van Boekel, opravičujoče izjavil, da se do njegovih svinj ravna etično ter v skladu z vsemi standardi in zakonskimi predpisi. To, česar nam Van Boekel nipovedal pa je slednje: skoraj povsod po svetu zakonske uredbe in predpisi, kadar se tiče živali, v glavnem nimajo nobene veze z etičnim ravnanjem, prehrambeni standardi pa nimajo, kot je to že večkrat dokazano, nobene osnove v skrbi za javno zdravje. No, njegova izjava vleče vzporednice med delovanjem v skladu s predpisi in takojšnjim dosegom etičnosti, kar ni slučajno. 

Predpisi in zakoni na katere se birokrat in kapitalist Van Boekel nanaša, dopuščajo vzrejo živali v groznih mukah, bolečini in umazaniji. Odobravajo doživljenjsko zapiranje živali v kletke, ki so tako majhne, da se v njih ne morejo gibati, od česar jim seveda mišice erodirajo.

 

reja kokosi v kletkah

 

Ti zakoni dovoljujejo, da se živalim reže dele telesa kot so genitalije, nosovi, ušesa, repi itd. brez uporabe kakršnekoli anestazije, ker se to ne izplača.

rezanje repov prašičem

Ti zakoni lastnikom živali dovoljujejo, da zaradi varčevanja bolne živali ne zdravijo, tako da veliko industrijskih živali preživi cel svoj obstoj z zlomljenimi in nepozdravljenimi kostmi ter odprtimi ranami. Ti zakoni dovoljujejo takšno prekomerno izkoriščanje živali za mleko in jajca, da se zaradi izčrpanosti zalog hranil po nekaj letih njihov celotni organizem popolnoma sesuje, pokajo jim kosti, odpovedujejo organi in te živali se postarajo 5 krat prej kot v normalnih pogojih.

Ti isti “etični” zakoni dovoljujejo prakse kot so mletje živih in komaj izleženih piščancev v strojih za mletje mesa, zadušitev živali v vrečah, pretepanje, zloraba in težke poškodbe v transportu, nameren odvzem hrane in vode ter povišanje ravni stresa živali, skoraj ničelna kontrola postopka omamljanja živali pred samim klanjem, zaradi česar je veliko število živali popolno pri zavesti, ko se jim vlači ven notranjost, ko se jim režejo okončine, ko se jih žive kuha ali se jih odira … 

Vse to je v neki meri zakonsko dovoljeno v večini držav sveta. Sklicevati se na zakone, ko gre za etično ravnanje z živalmi, je žalitev inteligence povprečno obveščenega in povprečno inteligentnega človeka. 

Zakoni niso nič drugega kot kompromisi, ki služijo vzdrževanju statusa quo družbe, v kateri se spremembam od ustaljenih norm, in kadar so to spremembe na bolje, zavestno izmika in se jih kaznuje. Dajati zakonom neko bistveno etičnost, je isto kot dajati smisel za etična vprašanja brezumski mašini. Prav tako, ti isti prehrambeni zakoni, na ketere se sklicuje Van Boekel, smatrajo popolnoma regularno prisotnost nevarnih in kancerogenih (rakotvornih) snovi v človeški hrani. Vzpodbuja se h konsumaciji mesa, ki je dokazano kancerogen in ima veliko holesterola, ki uničuje krvožilni sistem, živali pa se pumpa s hormoni, antibiotiki, pesticidi, GSO hrano in drugimi industrijskimi strupi, in vse te sestavine preko konzumiranja živalskih proizvodov končajo v človeškem organizmu, zaradi česar so ljudje vse bolj bolni. Najbolj zanimivo od vsega je, da nič od tega ni javna skrivnost. Informacije in dokazi o takem ravnanju, so množično dostopni vsakemu zainteresiranemu posamezniku. Pa vseeno, zakoni in predpisi ne najdejo nič spornega v takem ravnanju. Da sploh ne omenjamo ogromno škodo, ki jo industrijska vzreja živali dela ekološkemu sistemu planeta. In po vseh teh javno znanih dejstvih Van Boekel izjavlja, kako imajo vsi pravico do svojega mišljenja, kot tudi pravico do ravnanja v skladu z njimi dokler ne škoduje nikomur drugemu. Pri tem Van Boekelovo ravnanje škoduje vsem, skupnosti v celoti, škoduje ekološkemu sistemu planeta, škoduje zdravju njegovih potrošnikov in najbolj škodi samim živalim, za večino katerih bi bila večja milost, če bi jih ubili na licu mesta, namesto da se jih pusti v neki odnjegovih proizvodnih obratov. Pa vendar, Van Boekel smatra, da ima pravico do svojega uničujočega ravnanja, medtem ko je pomoč živali, ki trpi nesprejemljivo, ker mu je to upočasnilo dostavo nove pošiljke v klavnico. Če je bil tako (hinavsko) zaskrbljen za varnost javnega zdravja, bi moral po incidentu dati testirati vzorec vode, in sprejeti polno odgovornost za obrekovanje, kot tudi plačati sodne stroške, če bi se izkazalo, da v vodi ni bilo tujih in strupenih snovi.Čas je da se ljudje zbudijo, in da prenehajo verjeti v definicije kaj je prav in kajnarobe, dokler jih narekujejo kapitalisti, ki v imenu profita ogrožajo javno zdravje, planet ter mučijo in masakrirajo živali.” 

Naj ob tem dodamo naslednje.

Večina nas  zavestno zanemarja dejstvo, da pridejo prašiči, krave, koze, kokoši na svet z isto radovednostjo, igrivostjo in veseljem do življenja kot čisto vsako drugo bitje, s katerimi si sicer delimo naš dom in ki mu nikoli ne bi privoščili takšnega trpljenja in življenja kot so ga primorane živeti rejne živali. Da bi zares lahko razumeli vso opisano zadevo, si je treba za trenutek predstavljati, da se zgodba odvija na Kitajskem, kjer jedo pse in da je Anita dala vodo izčrpanim psom v kamionu, ki jih peljejo v klavnico. Sami pri sebi pomislite na občutke, ki bi jih ta podoba sprožila pri vas. Gnus, sočutje. Pri večini bi bil edini pomislek zgolj, zakaj jim je dala zgolj vodo in zakaj pred klavnico ne stoji več sto ljudi, ki bo protestiralo, da pse ne odpeljejo vanje, ne pa jim ponujajo zgolj vodo. O potrebnem sočutju za bitja, ki občutijo strah, lakoto, žejo, stisko prav tako kot vsa ostala, sploh ne bi pomišljali, saj se nam zdi samoumevno.

pasje meso kitajska

Prašiči veljajo za ene najiteligentnejših bitij na svetu, prištevamo jih med prvih pet (poleg opic, delfinov..). Imajo izjemno sposobnost čutenja in empatije, s človekom pa več skupnega kot si to priznamo ljudje, katerih srce brez težav funkcionira s prašičjo zaklopko ali sklepom. So izjemno čiste živali, ki opravljajo svojo potrebo le na eno mesto. Prav tako boste domačega prašiča v enem dnevu naučili upoštevanja osnovnih ukazov kot so prinesi palico ali sedi. Če bi si ljudje dovoli in obravnavali prašiča kot enakovredno bitje vsem drugim živalim ter vzpostavili z njim spoštljiv odnos, bi ugotovili, da gre za izjemna bitja in da je to, kar je naredila Anita pravzaprav najmanj, kar lahko naredimo. Vredno nagrade in ne obsojanja. Vendar še vedno najmanj.  

 

Lahko se trudimo izboljšati zakone za rejne živali, tudi na področju transporta. Lahko se trudimo izboljšati pogoje za rejo. Vendar bo v ozadju našega truda za izboljšanje razmer, v katerih živijo rejne živali, zmeraj njihov, sicer v kali zatrt glas. Če bi spregovorile – bi nas vprašale: ” Takšna ali malo večja kletka, daljši ali krajši transport v klavnico…zakaj nam zemlja, zrak, voda in veter ne morejo pripadati na enak način kot vsem bitjem na zemlji.”? 

Pripravila: K.Č in Brigita Voda 

 

Babičine kokoši


Zmotno je misliti, da kokoši nesejo jajca ves čas svojega življenja. Obdobje tako imenovane nesnosti traja le slabi dve leti, potem nesnost pri kokoših bistveno upade, je neredna, jajca so čedalje manjša. V večjih industrijskih obratih tako zamenjajo celotno jato kokoši že bistveno preden se to začne dogajati in isto pravilo že od nekdaj velja tudi na domačijah. Usoda ‘starih’ kokoši, ki so po človeških merilih, odslužile svoje, po svojih merilih pa so šele na kakšni četrtini življenjske poti je, da pristanejo v loncu. Za kurjo juho.

Od časa do časa pa se zgodi, da se na Koki obrnejo posamezniki, ki želijo takšnim kokošim poiskati kraj, v katerem se lahko postarajo in živijo do naravne smrti.

Ena takih lepih zgodb se je dogajala minuli teden. 4 kokoši Anjine babice so ‘odslužile’ svoje. Anja je zapisala: ” Kokoške so res stare že 3 leta in pol, vendar so še vedno polne življenja. Vsaka ima svoj poseben karakter in kar veselje jih je opazovati, ko se okoli njih dogaja kaj novega. So zelo pogumne in radovedne. Mislim, da si vse živali zaslužijo dostojno življenje tudi takrat, ko človeku nehajo služiti. Zato sem se odločila, da jih rešim pred smrtjo in jim omogočim življenje. Hvala Aleksandri, da je bila kokoške pripravljena sprejeti k sebi. Zagotovo jih pridemo še pogledati ter jim prinesemo kaj dobrega za pojesti.Hvala tudi Zavodu Koki za pomoč pri reševanju kokošk.” 

kokoske pri aleksandri

kokoske-aleksandrin raj

kokosi pri aleksandri 1

 

Osupljivo prijateljstvo

Kalifornijo je poleti očarala prav posebna zgodba prijateljstva med 11- letnim dečkom Johnyjem in račko Nibbles. Potem ko je umrla račja mama, s katero je deček po poročanju medijev prav tako imel tesno vez, se je ena od malih račk nanj še posebej navezala. Postala sta neločljiv par.

prijateljstvo med deckom in racko1

prijateljstvo med deckom in racko3

prijateljstvo med deckom in racko8

decek in racka prijateljstvo4

prijateljstvo med deckom in racko4

Nibbles ga čaka in pozdravi, ko pride iz šole, spremlja ob igri, skupaj gledata televizijo, se kopata v bazenu in se čisto po človeško pozdravita v slovo.

prijateljstvo med deckom in racko2

 

 

Račka nosi posebno plenico, tako da je lahko z dečkom neovirano ves čas, kot si to sama želi, tudi po hiši.

Johnyjeva mama je ustvarila tudi fb stran, ki ima več kot 28.000 spremljevalcev tega nenavadnega prijateljstva. 

Po SPLETNEM MESTU povzela Brigita Voda. 

 

 

Slanina in klobase UBIJAJO

Te dni so tudi slovensko javnost preplavile ugotovitve Svetovne zdravstvene organizacije (njene mednarodne agencije za raziskave raka (IARC) o škodljivem vplivu uživanja mesa za zdravje ljudi, ki naj bi ga imelo zlasti uživanje klobas, slanine, šunke in drugih vrst predelanega mesa.

Študije naj bi pokazale tesno povezavo med uživanjem mesa in pojavom raka na debelem črevesju. Poročilo je pripravilo 22 strokovnjakov iz 10ih držav.  Agencija pa je predelano meso uvrstila v isto kategorijo povzročiteljev raka, v kateri so tudi tobačni dim in azbest, kar naj ne bi pomenilo, da je tudi enako nevarno. Morda se zna celo zgoditi, da bodo z opozorili o nevarnosti uživanja rdečega mesa opremljeni mesni izdelki. Podobno kot so recimo tobačni. 

O ozadju te kampanje ne bomo razpredali. Zgolj v razmislek – dnevno največ ljudi umre zaradi lakote.  18.000 otrok.  Lakota ubija. A glas o najbolj razširjenem vzroku smrti je nem. 

Prav tako ne bomo razpravljali o tem, kako zelo škodljiva je prehrana živalskega izvora.

Škodljivi so tudi tudi cigareti. Pa kadimo. Škodljivo je marsikaj. Morda tisti brokoli iz nedeljske tržnice. Pa sploh ne vemo. In sevanje ekrana, s katerega zdaj berete. In mnogi se strinjamo. Boljše krajše, a polno življenje. Kot dolgo. Brez strasti. In užitkov. Zatorej so ugotitve kot je zgornja zmeraj precej relativne in podvržene številnim špekulacijam. 

Je pa trditev, ki je v povezavi z mesom, mesnimi izdelki in ostalimi živalskimi produkti na naših krožnikih, vendarle nesporna in ji ne gre oporekati: Ubijajo. Njih, ki si želijo živeti.

mladi prašički

Bitja, ki pridejo na svet z enakim upanjem, radovednostjo, igrivostjo in voljo do življenja kot prav vsi okoli nas. Misleč, da so tiste kovinske rešetke in kletke in betonska tla zgolj hecna oblika porodnišnice. In da jih kaj kmalu čaka tisti pravi svet. Zelen in rjav, rumen in moder. Krut, a vendar resničen.

Najprej jih ubijemo z dnem, ko spoznajo, da so kletke vse, kar imajo. In začnejo samo še stati in bolščati v steno pred seboj. Mnogi pozabijo hoditi. 

krava na verigijpg

pig-sow-gestation-stalls.top

kletke kokosi

 

In ubijemo jih z dnem, ko jih odpeljemo tja kjer iz njih naredimo klobase. Hrenovke. Slanino. Pašteto.

Ni pravo vprašanje in dilema, s katero naj bi se soočali, ko zremo v zrezek pred seboj – ali nam bo skrajšal življenje in za koliko.

Pravo vprašanje in dilema je, komu je ta zrezek nekoč pripadal…

To je zamolčano sporočilo. 

Slanina in klobase ne povzročajo raka. Ubijajo. Njih, ki želijo živeti. 

dorica spancka resize

Pripravila:

Ksenija V.Kutlačič, dipl.kult. 

*kolumna izraža stališče avtorja in ne nujno organizacije, katerih član so. 

 

” Tega, kar živali prestajajo v reji za meso, mleko in jajca, ni moč opisati z besedami!”

Organizacija ‘Prijatelji životinja’ (Prijatelji živali) je največja organizacija na Hrvaškem, ki se bori za pravice in zaščito živali.

logo_pz_400

Pred dnevi so nas obiskali ter s priboljški razveselili nekatere od Koki ambasadorjev – pred zakolom rešene in iz sistema reje vzete rejne živali.

Mi pa smo, kako pa drugače, izkoristili priložnost za kratek pogovor o problematiki farmskih živali nasploh in na ‘klepet ob jabolku v družbi pujse Dore ‘ povabili predsednika Prijateljev životinja g. Luko Omana.

PRIJATELJI ZIVOTINJA 11

1.Kateri so po vaši oceni ključni problemi na področju rejnih živali?    

” Živali na farmah trpijo vse od svojega rojstva, skozi ves čas vzreje, transporta in nazadnje do smrti v klavnici. Vse, kar prestajajo živali v reji zaradi mesa, jajc in mleka je z besedami nemogoče opisati. Redko kateri uspe odrasti, večina njih je zaklanih v rani mladostni dobi, nekatere so ubite v obdobju dneva ali dveh po rojstvu. Te živali so nevidne, četudi jih je okoli nas nešteto. Vsako leto jih je na svetu ubitih preko 60 milijard.  

            

 

Nevidne so, ker industrija ne želi, da se jih vidi in doživlja kot živa bitja s katerimi si delimo ta planet in za čigar izkoriščanje nimamo nobenega opravičila.

 

Nevidne pa so tudi zato, ker jih ljudje kot posamezniki ne želijo videti in se sami soočiti s strahom in trpljenjem, v katerem sodelujejo.

prijatelji-foto-nevidne-zivotinje

 

 

Proti temu se da boriti in vse več je ljudi, ki so se pripravljeni boriti tako, da spremenijo lastni način življenja, s širjenjem ideje drugačne prehrane in veganstva. ” 

2. Na Hrvaškem imate Zatočišče za farmske živali IANUA, ki smo ga tudi sami obiskali. Kakšna je po vaši oceni vloga zatočišč po svetu? Zakaj je njihov obstoj tako zelo važen?  

” Zatočišča za te rešene farmske živali so zelo pomembna, ker to so srečna mesta, kjer ima vsaka žival možnost, da izrazi svojo osebnost.

PRIJATELJI ZIVOTINJA3 resize

To so kraji, ki prikazujejo človečnost, kot bi morala biti, odnos do živali, ki bi moral biti pravilo in ne izjema.

PRIJATELJI ZIVOTINJA 292-resize

PRIJATELJI ZIVOTINJA7resize

Zatočišča izobražujejo o najosnovnejšem in najpomembnejšem spoznanju, ki ga ljudje morajo doživeti – da so živali čuteča zavestna bitja kot ljudje in da se moramo tako do njih tudi vesti. 

Sodelovanje društev za zaščito živali in zatočišč je nujno zaradi pozitivnega sporočila . Prav tako zatočišča nudijo aktivistom nekakšno oazo spokoja in upanja in jim dajo moč, da idejo širijo dalje.

prijatelji zivotinja na obisku1

FOTO-PRIJATELJI ZIVOTINJA1

 

Pomembna so tudi za promocijo veganstva

 

3. Kakšen je odnos Hrvatov do farmskih živali, kako je urejena zakonodaja na tem področju?

” Potrošnja mesa, mleka in jajca vsak dan raste. Ljudje jedo živali celo več kot trikrat na dan, a se tega sploh ne zavedajo. Deli živalskih teles so zapakirani  v pisano embalažo in predstavljajo proizvode, iz katerih ni razvidno trpljenje in smrt živali, lakota v svetu, potrošnja vode, uničevanje okolja kot tudi človeške bolezni. In ljudje kot odvisnki posegajo po teh artiklih, ki ubijajo živali, ljudi in planet, na katerem se vsi skupaj nahajamo.

Po drugi strani pa je z vsakim dnem več vegetarijancev in veganov, njihovo število narašča. Na Hrvaškem živi več kot 160.000 ljudi, ki se prehranjujejo brezmesno ali vegansko. Mnogo vegetarijancev se odloča narediti korak dalje in postanejo vegani. Ljudje postajajo zavestni karnizma v katerem se nahajajo in prihaja do sprememb. 

Vse več je ljudi, ki se ne sramujejo aktivno sodelovati v gibanju za pravice živali in biti glas tistih, ki ne morejo govoriti za sebe.

4. Kakšne projekte peljete, da bi kaj spremenili? 

” Kot organizacija delamo na spremembah Zakona o zaščiti živali in podzakonskih aktov, sodelujemo z državnimi in lokalnimi oblastmi ter imamo dobre rezultate zahvaljujoč posameznikom, ki nam pomagajo s prostovoljstvom, podpisovanjem peticij in drugo vrsto podpore. Seveda se zavedamo, da je to samo del aktivnosti, ki jih moramo peljati dalje, da bi dosegli neke pozitivne spremembe. Zato organiziramo predavanja, posvete, javne akcije, odzivamo se v javnosti in na druge načina izobražujemo in usmerjamo pozornost ljudi na situacijo, v kateri se nahajajo živali. Vsako leto organiziramo festival ZeGeVege , na glavnem zagrebškem trgu, z njim promoviramo veganstvo

Pomemben del našega delovanja je povezovanje in spodbujanje k povezovanju med organizacijami in posamezniki ter prizadevanje za osebni aktivizem za živali

5. Kaj bi želeli sporočiti ljudem, kaj je vaš moto, s katerim nagovarjate ljudi? ”

” Izkoristimo vsak dan, da bi živeli, ne da bi se preživljali. Živali nas potrebujejo in vsak lahko pomaga ne glede na to, kje se nahaja  in v kakšni situaciji je. Spremenimo sebe in spremenili bomo druge. Bodimo del spremembe, največje in najpomembnejše za človeka. Pomembna je že najmanjša sprememba, najmanjši korak, važno je korakati v pravi smeri – Zeleni ponedeljek.

Izzovimo vse na spremembo, naj vsak pomaga reševati življenja in ustvarja boljšo prihodnost

Pridružite se nam ali delujte samostojno – PRIJATELJI ŽIVOTINJAobiščite Zavod Koki Zavod Koki

 

Organizacijo Prijatelji životinja najdete na spletni strani TUKAJ

 Pripravila: Ksenija V.Kutlačić 

Foto: Prijatelji životinja, Zavod Koki 

Beri naprej

ARČIJEVA ZGODBA

Farmske živali. Na svet pridejo z enako radostjo, radovednostjo, igrivostjo in neznansko željo po življenju kot čisto vsako drugo bitje. Ne vedoč, da pa smo jim ljudje za razliko od ostalih namenili čisto drugačno usodo.

Že davno tega. Kajti z genskim inžiniringom smo skozi desetletja do skrajnosti zmanipulirali njihova telesa. Tako, da bodo le ta v zgolj nekaj mesecih od sebe dala največ tega, kar želimo mi. Pomeni – znesla največ jajc, dala največ mleka in dosegla maksimalno telesno težo /maso. 

Pri tem pa seveda nihče ni upošteval, da gre ta izjemno visoka produktivnost na njihov račun, račun zdravja rejnih živali. In njihovega življenja, za katerega smo določili, da se konča, še preden se je sploh začelo. Tako so deformacije, obolenja farmskih živali na dnevnem redu.

Pitovni piščanci po nekaj tednih ne morejo nositi več svojih pretežkih teles, kokoši nesnice obolevajo za rakom, prašiči, starejši od 10ih mesecev, pa se na noge nekega dne preprosto ne postavijo več. Ker ne zdržijo njihovih pretežkih teles. Redko katero žival je namenska reja tako zelo prizadela kot kokoši in prašiče. 

To je resnica, ki je ne vidimo. Zanjo vemo pa vsi, ki se v praksi trudimo farmskim živalim omogočati življenje do naravne smrti. Smrti, ki pa pride vsej prej kot naravno, ampak je posledica človeške igre z genetiko. 

In prav takšna je Arčijeva zgodba, farmskega prašiča, ki je osvojil srca širom Hrvaške, pred dnevi pa so se njegovi skrbniki dokončno poslovili od njega, bolezen ga je namreč premagala. Njegova zgodba je izjemno ganljiva. V Azil Pobjede je pred letoma prišel kot donirana hrana za pse.  

” Če smo natančni – dobili smo klic neke družine, kjer redijo svinje, da imajo 50 kg mesa za azil oziroma bolj natančno – prašiča, ki ne more vstat že 10 dni, druge svinje pa gazijo čez njega.
Ponudili so nam, da ga pridemo iskat, zakoljemo in z njim nahranimo pse. Ne glede na to, da izkušenj s prašiči nismo imeli, ga seveda nismo pustili tam, še zlasti ne, ker je bil nepokreten. Odločili smo se, da mu poskušamo pomagati, ga postaviti na noge. Arči na našo veliko srečo ni imel zlomljene hrbtenice, česar smo se najbolj bali, ampak težko vnetje sklepov, zaradi česar ni mogel vstati. Zelo hitro smo ga pozdravili oziroma rečeno bolje zazdravili, kar se je izkazalo šele pozneje, in tako se je začela naša skupna avantura. ” 
 
IMG_9990

IMG_5194

IMG_2749

Seveda je Arči verjetno edini prašič, na katerem so kadarkoli v državi opravili rentgen. Treba je namreč vedeti, da se veterina na področju rejnih živali ne razvija v smeri medicine – zdravljenja torej, temveč zgolj preventive. Razlog je seveda gospodarske narave. Tako se teh živali ne zdravi na način kot smo tega navajeni pri živalih, ki smo jim določili vlogo hišnih ljubljenčkov. Veterina na področju farmskih živali je preventiva . Da do poškodb in bolezni ne pride. Ali kot nadaljujejo v Pobjedi: 

Kar se tiče veterine in farmskih živali nam je izkušnja z Arčijem potrdila, kar smo že prej vedeli. Znanje, veščine in izkušnje, ki vam ga veterinarji lahko ponudijo v primeru svinje, je neprimerljivo manjše s tistim, ki vam ga lahko ponudijo za neko žival, ki jo tretiramo kot hišnega ljubljenčka.  Glede na to, da živimo v družbi, ki farmske živali gleda skozi ekonomsko prizmo, nas to seveda ne sme čuditi.  So samo del industrije, v kateri je, kot v vsakih industriji, pa na prvem mestu profit. In živali so pri tem samo surovina, sredstvo, ki jim ne priznavamo edinstvenosti življenja in lastnosti občutljivega, emocionalnega bitja.  

In ne le to, vse znanje se ne koristi v smeri, kako bi pomagali živalim, temveč kako bi povečali profit. Farmsko svinjo smo gensko spremenili tako močno, da so na dnevnem redu deformacije, ko svinje ne vstanejo več – v obdobju po 10ih mesecih, če jih sploh doživijo, ne morejo več stati na nogah. Njihova telesa postanejo pretežka glede na kosti in slabe noge. 
 
IMG_2051
 
Arčijevo življenje nam je bila inspiracija. Upamo, da smo mu omogočili srečno in izpolnjeno življenje za čas, ki smo ga preživeli skupaj. Bilo je to jadranje, kakor vsako življenje, včasih po razburkanem, včasih po mirnem morju. Arči je bil divji, razigran duh, ujet v krhkem telesu, ki mu ga je človeška vrsta namenila in podarila. Bili so dobri in slabi dnevi.  
 
Dnevi, ko je vse zgledalo odlično in dnevi, ko ni mogel vstati brez naše pomoči. Bilo je radostnih in težkih trenutkov, za nas in za njega. Ker imamo 200 živali vemo, da ni dobil vse pozornosti, ki si jo zasluži, pa vendar je bil ljubljen in verjamemo, da je to vedel. To smo videli v njegovih očeh. In kako se je spremenil iz preplašenega in nesigurnega, ko je prišel k nam v radstnega. Želimo verjet, da je rad živel in zato ni prej odnehal. 
 
IMG_0496
 
Arči nas je ogromno naučil. Niti se nismo zavedali, koliko življenj je Arči spremenil, kolikih src se je dejansko dotaknil. Šele sedaj vidimo, kako daleč je segel njegov glas. V imenu tistih, ki ne morejo govoriti – nevidnih živali. Sedaj nas kličejo ljudje, ki jim je Arčijeva zgodba pomagala odpreti oči in srce in nikoli več ne bodo gledali isto na obrok na svojem krožniku. Ljudje so nam rekli, da so zaradi njega postali boljše osebe. Tako se njegovo poslanstvo ni zaključilo. Naša dolžnost je, da se njegova misija nadaljuje.  Na svetovni dan živali je naš prijatelj Vedran Romac predaval z naslovo Zgodba o Arčijevem narodu.  
 
IMG_0058

Arči je bil s pomočjo dobrih ljudi pred dvema letoma in nekaj mesecev rešen klavnice in gotove smrti. Ne pa pred lastnim telesom in genskim inžiniringom. Zgodba je zelo sorodna Odijevi zgodbi, za katero smo, ko se nam je zgodila, mislili, da je edina. Vse dokler nismo prišli do spoznanja, da so genetske deformacije farmski živali pravilo in ne izjema. Ali kot pravi eden znanih veterinarjev – ne imejte radi napačne živali. Zlasti ne farmske. Ker boste trpeli. Arčijevi skrbniki zaključujejo nasprotno. 

” V Arčijevo čast nam je Vedran Romac poklonil tudi video. In citat iz tega videa popolnoma opisuje tisto najpomembnejše, kar nas je Arči naučil. Dal nam je nabolj pomembni odgovor: ” Ko se bolečina zaradi ljubezni do njih zdi neznosna, odgovor ni prenehati imeti rad. Ampak ljubiti globje, širše, višje. Ljubiti kot da življenje zavisi od tega. Ker zares – zavisi. To je napisala Joanna Lucas o svojem izkušnjo z nepokretno svinjo Celeste. ” 

IMG_2053

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Intervju pripravila: Brigita Voda
UDRUGA POBJEDE – WEB
UDRUGA POBJEDE – FB
 

Abrahamovec vrnil življenje pujsiki – DORA

V svetu, kakršnem živimo, ni pravzaprav nič neobičajnega, da ljudje kot darilo drug drugemu poklonimo žival. Največkrat gre za muce ali pse, na vaseh pa je pogost običaj podarjanje farmskih živali – svinj, koz, ovc, telet. In če gre pri prvih za to, da želimo slavljencu priskrbeti življenjskega družabnika (pa če si ga sam želi ali pa ne), pa ima podarjanje farmskih živali precej bolj praktičen pomen. Priskrbimo mu žival, ki ima v družbi gospodarsko vrednost. In živo darilo je vsekakor bolj izvirno kot morda poklon pršuta. V obeh primerih, še zlasti pa v slednjem primeru, drži, da seveda ob tem ne pomislimo na žival.

Ki jo, s pentljo ali brez, pripeljemo pozno zvečer na veselo druženje ob hrani, plesu in pijači. Prav takšna zgodba se je zgodila minuli teden, ko je Abrahamovec Samo Vodišek iz Kopra prejel nekaj mesečno farmsko pujsiko.

DORO

 

 

pujsika dora 1-resize

 

pujsika dora resize

dora1 resize

In zgodba bi bila le ena mnogih, za katere niti ne vemo. Če ne bi slavje potekalo družbi soproge Melite – Anite in kolektiva Mačje preje, ki so skupaj s Samom v tem živem darilu namesto klobas in zaseke prepoznali na smrt prestrašeno zbegano bitje.

dorica - cisto prva slikica...

In naredili kot se to dela – najprej Doro nastanili v majhen hlev na svojem posestvu. 

melita in sandra in dora resize

In nas poklicali. V upanju, da lahko Dori najdemo dom. Z možnostjo dostojnega življenja. Do naravne smrti.Ko smo Doro prvič obiskali, se je bala svoje sence in človeške postave. A le za kratek čas. Kaj kmalu je pokazala vso svojo radost, veselje, razigranost, navihanost in neskončno veselje do življenja, vse tisto torej, s čimer je prišla na svet. Pa je malo manjkalo, da tega kdo zares je, ne bi mogla nikomur pokazati in doživeti. 

dora in ksenija resize

Doro smo nastanili na eno od kmetij oziroma lokacij, kjer že živijo farmske živali, ki so na ta ali oni način ušle usodi, ki jim je bila namenjena. 

dorica-blato

dora-trava

dora-stoji

dorica-33

dora v blatu

 

dorica-roza2

Četudi vedno poudarjamo, da žival ni darilo in da je treba o tej potezi dobro razmisliti, pa smo v Dorinem primeru pravzprav hvaležni, da se je situacija razpletla kot se je.

Bila je mišljena za darilo, pa je v tistem trenutku, ko je tja tudi prispela, sama dobila najvećji dar – vrnjeno Življenje. Vrnjeno, kar ji je bilo v trenutku, so je dobila številko, namesto imena, nekoč odvzeto. 

dora-obrazek

 

 

 

 

PRIJATELJI ZIVOTINJA 9

dorica in ksenija2

pujsa-dora-na-soncu

Kaj pa vam pomeni 269?

Ob številki 269 pomislimo na marsikaj. In nekje med zadnjimi možnostmi nam pride na misel (če sploh), da bi lahko imela ta številka kakšno zvezo z živalmi.

Pa jo ima. S tistimi, ki nimajo imen. In so le številke. 

številka

Gibanje 269 vsako leto z namenom dviga človekove zavesti in empatije do drugih živih bitij in z namenom ozaveščanja o kulturi neškodovanja vsem bitjem, vsako leto pripravi kampanjo RESPECT LIFE.  

Trenutno sodeluje 70 mest različnih držav in različnih organizacij. Med njimi tudi Slovenija. Z namenom, ljudem pokazati, da lahko živijo, ne da mora zato kdo umreti, bo v Ljubljani prav poseben dogodek. 

Pogovarjali smo se z Dašo Keber, eno od pobudnic akcije pri nas. 

1. Slovenija se je letos pridružila svetovni kampanji Respect Life. Tako bodo ljubljanske ulice to soboto precej živahne, sodeč po odzivu, ki ste ga zbrali preko fb, pričakujete vsaj 200 udeležencev prav posebne prireditve.  

Za kakšno kampanjo pravzaprav gre? Kaj je njeno sporočilo? 
 
” Ja, zelo smo veseli, da se je naša mala Slovenija pridružila taki kampanji in smo sedaj tudi mi na seznamu 70-tih držav, ki sodelujejo. Odziv na facebooku je res velik, in moram kar priznati, da tega nisem pričakovala. Sem pa zelo, zelo vesela! Vabljeni vsi. Tisti, ki se proti izkoriščanju živali že borijo in seveda tisti, ki bi radi videli resnico in začeli živeti bolj sočutno. Upamo, da bo tudi na samem dogodku toliko obiskovalcev.
 
269 Respect Life je kampanja gibanja 269 Life in se 26.9. odvija po različnih državah celega sveta.
Gre za to, da na ta dan stopimo skupaj vsi, ki smo proti izkoriščanju in ubijanju živali, da pokažemo svetu, da to ni prav. Da dvignemo zavest ljudi, jim pomagamo odpreti oči in jih usmeriti v bolj prijazno in tudi bolj zdravo življenje.
 
Sporočilo kampanje je Spoštuj Življenje!
 
Vsa življenja, ne samo nekatera. Ne samo življenja svojih kužkov in muckov. Vsa živa bitja čutijo strah, bolečino, in najpomembneje, željo po življenju.
 
plakat
 
Vsi si želimo živeti, ljudje in živali. Ljudem želimo odpreti oči in srce. Jim pokazati, da lahko živijo drugače, da jim ni treba biti del te krute industrije. 
Ob tej priliki bi se rada tudi najlepše zahvalila naši ekipi prostovoljcev in aktivistov, s katerimi smo tole akcijo pripravili, akcija je res pripravljena z dušo in srcem. Hvala vsem. ” 
 
 
2. 269 ni samo številka, kajne? Kdo je bil in kaj pravzaprav ta številka danes ponazarja? 
” Res je, številka 269 ima velik pomen.
269 je bila številka, s katero je bil označen teliček na mlečni farmi v Izraelu.
 
269 tatoo
 
‘Ta ubogi malček je imel že vnaprej določen datum usmrtitve, kot tudi ostale uboge duše, zaprte na farmah po svetu. Tega telička pa so uspeli rešiti malo pred dnevom usmrtitve in postal je obraz gibanja 269 Life.
Ta številka zdaj ponazarja solidarnost do vseh živalskih žrtev in spomin na vse ubite živalice.
 
vsi smo 269
 
 
Ljudje po celem svetu si to številko tetovirajo ali kako drugače vtisnejo na telo, v znak solidarnosti. Tudi sama nosim to številko. ” 
tatoo 269 roka
 
 
 
3. Dogajanje je razdeljeno v dva dela, lahko na kratko opišete prosim? 
” Dogodek smo želeli razširiti na dva dela, da nas vidi in sliši čim več ljudi.

Dopoldanski del se začne ob 10h in traja do 13h, večerni del pa se bo odvijal od 18h do nekje 21h, oziroma malce dlje, odvisno od zanimanja mimoidočih.

Mimoidočim bomo delili informativne letake in jih s tem pomagali usmerjati na novo pot, na voljo pa bomo tudi za kakšna vprašanja in pogovor. Prav tako bomo ljudi informirali z zgovornimi plakati in ganljivimi fotografijami. Lahko bodo poizkusili pestro ponudbo rastlinskih napitkov in se sami prepričali, kako zelo dobri so, posladkali pa se bodo lahko tudi s kakšno drugo okusno vegansko dobroto.
V večernem delu bomo poleg tega vrteli še kratke video posnetke, obiskovalci pa bodo v znak solidarnosti in v spomin na žrtve prehranske industrije, lahko prižgali svečko.” 
 
4. Kako vi ocenjujete situacijo pri nas? Smo ljudje sočutni do vseh živih bitij, se kaj spreminja na bolje? 
 
” Žal se mi zdi, da so ljudje še vedno premalo obveščeni o tej situaciji ali pa resnice nočejo vedeti. Večina reagira zelo burno, ko jim to resnico želiš pokazati, počutijo se napadene in reagirajo z odrezavostjo ali šalami. Gre za to, da ima večina ljudi živali rada in ko jim predstaviš resnico, globoko v sebi čutijo, da nekaj ni prav, da to kar se dogaja ni prav. Ampak ker so spremembe težke, se raje obrnejo stran in živijo varno in udobno še naprej, ker pa čutijo da to res ni prav, se odzovejo na tak način. Se mi pa vseeno zdi, da gre na bolje, velikokrat me kakšna oseba preseneti z zanimanjem za veganstvo, z željo po spremembi in tudi več ljudi čuti, da to kar delamo z živalmi ni prav. Prav tako je ponudba veganske prehrane vedno večja in zato sprememba vedno lažja. Zdi se mi zelo pomembno, da vsi naredimo kar je v naši moči, da izobražujemo ljudi, jih spodbujamo, jim pomagamo pri spremembi in smo vzor. Prav tako se vsakega človeka dotakne druga stvar, drug pristop. Nekaterim je najbolj pomembna ljubezen do živali, drugim zdravje, tretjim odnos do okolja in planeta. Zato je super, če se poskusimo dotakniti vseh treh tem. Jaz mislim, da bo vedno več ljudi začutilo, da je veganstvo prava pot. Za živali, da bodo lahko svobodno živele, za nas ljudi in naše zdravje in pa za naš planet. ” 
 
foto4_Neza_Reisner

Foto: Neža Reisner

foto6_Neza_Reisner

Foto: Neža Reisner

foto5_Sasa_Hrovatin

Foto: Saša Hrovatin

 
Dogodek se bo odvijal v soboto 5.septembra v Ljubljani.
Vabljeni. Zakaj se ne bi pridužili, če nikomur ne škodi. 
 
Intervju pripravila: Brigta Voda 

Brina. In njenih 120 prijateljic

Ker verjamemo, da ni prav nobenega razloga proti, da ne bi vsaj nekaj farmskim živalim, ki vse svoje življenje preživljajo za zidovi hlevov, omogočili življenje kot si ga zasluži prav vsako bitje, večkrat odkupimo odslužene ali odpisane živali kamor spadajo tudi kokoši nesnice, ki so stare več kot eno leto.

Na prodaj so po nizkih cenah, za ceno ene kave recimo. To smo storili tudi to sredo.

Da je uspelo, se imamo za zahvaliti predanim ljudem:

1. Najprej tistim, ki so šli na farmo in kokoške razvozili v dobre domove.

kokoske na poti v nov dom1

 

2. Ampak to ne bi bilo mogoče brez tistih, ki so kokoške nesebično sprejeli in jim bodo omogočali življenje do naravne smrti (Društvo za zaščito konj, družina Nastje in Miloša Židanika, Dunjina družina s Hobetove domačije).resena kokoska 1

 

ZA SARO resize

 

kokoske resene size1

3. In za zahvaliti se imamo tistim, ki ste tokratno akcijo finančno podprli (ali jo še boste) – brez tega pa sploh nič ne bi bilo mogoče!!

In zakaj omenjamo Brino? 

KOKOSKA BRINA resize

 

Kokoška Brina je bila v hlevu. Ampak ne v kletki, kot njene prijateljice. Ležala je v škatli ob steni. Izločena iz kletk (pri število 1000 in več kokoši na farmi je vsak dan katera manj..), ker se je zdela poškodovana in obnemogla.

Bila je za ‘na odpis’. Vzeli smo jo k sebi.

Danes je bila pri veterinarju, dobila podporno terapijo (diagnoza pomanjkanje kalcija zaradi pretirane nesnosti in še nekaj drugih težav). Zdaj se zdi, da bo morda nekega dne hodila. Mogoče že zelo kmalu.

 

BRINA 3

BRINA1

No, saj ne, da bi ona kdaj že sploh hodila po zemlji…Cena za začetek zdravljena (pregled, rentgen, terapija je bila slabih 70 eur). Omenjamo, da je lažje razumljivo, zakaj rejci nikoli individualno ne zdravijo živali…ker za 70 eur kupiš..sami preračunajte koliko novih zdravih kokoši. Oziroma povedano tudi takole – koliko jajc bi bilo treba prodati, da sploh imaš ‘noter’ zdravljenje kokoši…

Kokoške morajo sedaj biti nekaj časa na toplem, v hlevu, postopoma pa se bodo prilagodile na svet tam zunaj. Svet, v katerega so bile rojene. Pa ga morda nikoli ne bi spoznale. Kot milijone njih. 

Družina dolgouhcev namesto v obaro v varen dom!

Na Koki se je obrnila gospodična, katere starši so prenehali s kunčjerejo in ji kot ljubiteljici živali dovolili, da kunčji mami s sedmimi mladiči poišče dom ter ustregli njeni želji, da kunci ne končajo v obari.  Glede na to, da ne razpolagamo z zemljiščem, kamor bi jih lahko sami vsaj začasno namestili, smo vedeli, da naloga ne bo enostavna. Nikoli ni. Klasičnim farmskim kuncem (‘zajčkom’ po domače) poiskati nekoga, ki bo v svoj dom sprejel žival, od katere ne bo imel ‘nobene koristi’. In zanjo skrbel do njene naravne smrti ter ji omogočil spoštljivo sobivanje. 

Pa smo prav tak dom našli pri družini na Štajerskem, kjer že živijo številne pred zakolom rešene farmske živali. Življenje je sicer sila nepredvidljiva zadeva in dejstvo ‘rešeni’ pred zakolom samo po sebi še ne zagotavlja zdravega,srečnega in dolgega življenja. Pa vendar so zdaj postavljeni prav vsi pogoji zanj. V mesecu oktobru bomo skupaj z vašo pomočjo zbrali sredstva za njihovo kastracijo. 

boks s kunci

zajcki na poti

zajcki5

zajcki3

 

kunci-rešeni

reseni kunec