MIKLAVŽEV SEJEM – Naj vzkljijejo! SEMENA. IN UPANJE. Za boljši jutri!

Verjamete ali ne, vendar iz dneva v dan tuhtamo, kaj vam pokloniti v zameno za to, da skupaj z nami orjete ledino na področju pomoči prezrtim živalim, da s finančnimi prispevki omogočate, da skupaj rinemo naprej in to v teh časih, ki niso enostavni niti za ljudi, kaj šele za živali. Pa so rešitve poiskali kar naši živalski ambasadorji in pripravili Kokijev Miklavžev sejem . Da semenj res bo živ, dajmo besedo njim. 

Naša Belka (kaj bi mi brez te brihtne, nežne kunčice!) se je domislila naslednjega predloga. Takole pravi:

”Ker verjam v moč praznikov in ker obožujem trenutek, ko BOŽIČNO ŽITO vzklije in potem krasi jaslice na tisto čarobno jutro, imam predlog. S simboličnim prispevkom najmanj 5 eur pomagajte projektu Gradnje zatočišča Koki in v zameno vam pošljemo vrečko semen – božično žito. Če želite, lahko namesto žita v vaš nabiralnik priroma mačja meta, baldrijan, pehtran, sončnice, slak…mnogo njih je z ljubeznijo zrastlo tudi na našem majhnem čarobnem Posestvu Koki. Ni kaj, ideja je fantastična! In ni edina! Gremo naprej. 

poklon botrov

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Naš Rizi bo paketu dodal še ŠKRATA po imenu KOK. So dobri, nabriti in navihani, vsak med njimi čisto edinstven okras na zeleni veji se zdi. Simbolični prispevek za žito in škratka najmanj 7 eur.  Če pa želite več njih, teh brezovih škratjih bitij, nam sporočite število. Prispevek za enega 2 eur

škrat kok 8 resize

 

 

 škrat kok 2 resize

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Če pod svoje okrilje vzamete katerega od naših ambasadorjev za vsaj 3 mesece (zneski posvojnin so od 7 eur na mesec dalje – več TUKAJ), potem prejmete VABILO ZA OSEBNO SREČANJE s svojo izbrano živalico, posvojitveni dokuement in kratko predstavitveno zgodbo. 

praznični posvojitveni dokumenti...posvojitveni dokument puran-aleksander1

 

vabilo za srečanje rjavka

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

NAROČILA OZIROMA DONACIJE IN POSTOPEK.

Pošljete nam email na info@zavod-koki.org ali sporočilo na fb ali SMSo na telefon 051 321 200 in zapišete, kaj želite in koliko tega želite in vaš naslov. Potem pa imate več možnosti: 

1. PLAČILO donacije NA TRR: 

IBAN SI56 0231 0026 1055 140 (NLB d.d.)

Zavod za zaščito rejnih živali Koki (Zavod Koki)

Na produ 13

2354 Bresternica

sklic: splošen (SI99), koda namena OTHR  

2. PLAČILO PO POVZETJU (to zapišete na email, sms) Vljudno prosimo, da se ne šalite, saj pošta zaračunava provizije in zelo skrbno ravnamo, da ne potrošimo več, kot je nujno potrebno. 

3. PAYPAL: info@zavod-koki.org 

4. S KREDITNI KARTICO lahko plačate preko platforme INDIEGOGO – preverjeno varna in kredibilna. Izberite poljuben znesek. 

Seveda lahko kadarkoli in kakorkoli zgolj donirate, brez da želite kaj v zameno. Mi bomo seveda sitni, ampak imate vso pravico:Zato še enkrat snubimo tiste, ste s svojimi prispevki že pomagali (in takih vas je že okoli 60), prosim, posredujte nam svoje naslove. Da vam lahko poklonimo vsaj kakšno malenkost. Malenkosti nas ne stanejo veliko, le čas in potrpljenje, zatorej le zapišite.  

 

SKUPAJ DO ZATOČIŠČA!

Tokrat gre ZARES. 

Če se strinjate, da si tudi poškodovane, odpisane, zanemarjene rejne – klavne živali – živali z naših krožnikov torej, zaslužijo miren in varen kraj, kjer jim bomo skupaj vrnili dostojanstvo in svobodo, MORATE BITI ZRAVEN.

Če se stinjate, da tudi ljudje potrebujejo kraj, ki jim bo vrnil tisto, česar ne bi smeli nikoli izgubiti – vero, sočutje in ljubezen, MORATE BITI ZRAVEN. 

Kupujemo namreč krvavo potrebne hektarje za ureditev prvega zatočišča za rejne živali v Sloveniji.  

Ni in ne bo enostavno, vendar je s pravimi ljudmi izvedljivo.

Prispevajte 5 eur.

In o kampanji zbiranja denarja za zatočišče za rejne živali obvestite prijatelje, znance, da bodo lahko storili isto.

Ko si bo dlani podalo 10.000 ljudi, kar je veliko manj kot število ljudi, ki se v Sloveniji označuje za ljubitelje živali, vam bomo dokazali, da ste teh 5 eur porabili za eno najbolj plemenitih stvari v vašem življenju. 

Trajanje aktivnega zbiranja sredstev smo vezali na datum 31. december. Iz večih razlogov:

1. Ker na trenutnem najetem prostoru, ki funkcionira kot začasni ‘štab’ ni dovolj prostora, da uredimo stvari kot se spodobi – sprejmemo večje število živali, ki lahko pred nadaljno posvojitvijo tudi okrevajo, uredimo karantenski prostor, omogočimo obiskovalcem, ki nas dnevno kličejo, da želijo priti na obisk in preživeti dan v družbi kokoši, rac, pujsov, kuncev. Hektarje zaradi prostorske stiske zares potrebujemo čimprej. Ker je nakup hektarjev šele prvi korak v celotni zgodbi. Če želimo, da v polnosti zaživi v 2015. 

2. Akcijo zbiranja sredstev smo vezali na to obdobje, ker je to čas, ko obdarimo tiste, za katere nam je mar. Prosimo, naj bodo enkrat za spremembo to tudi živali, ki trpijo za kamnitimi zidovi in umirajo na grozljive načine. Po svetu že desetletja obstajajo številna tako imenovana Farm animal sanctury (http://woodstocksanctuary.org/), tudi v sosednji Avstriji in Nemčiji.

Razumemo, da je v Sloveniji to nekaj novega.

Razumemo, da Slovenija tudi na podorčju odgovornega odnosa do vseh živali zaostaja v razvoju. Ne bomo pa razumeli, če tega ne boste podprli zdaj, ko veste, zato, da je mogoče. 

3. In nenazadnje, termin zbiranja sredstev smo vezali na zadnji dan letošnjega leta. Zato, ker Zavod Koki sestavljamo ljudje, ki verjamemo v dobre zgodbe, ki včasih mejijo na čudež. Naj dedek mraz in božiček letos ne pozabita na živali – in jim podarita hektarje. Najmanj to sta jim dolžna tudi onadva. 

KONKRETNA IZVEDBA IN NAPOTKI: 

Najpomenbnejše je, da preprosto morate zaupati in verjeti, da bodo sredstva porabljena izključno za nakup hektarjev. Če se to ne bo zgodilo, vam bomo vašo donacijo brez nadaljnega vrnili. V tem primeru prosim pošljite samo email, da želite 5 eur nazaj, vkolikor se v 2015 to ne bo zgodilo.

K temu se zavežemo s svojim dostojanstvom, to je edino, kar imamo in lahko damo.

Dostojanstvom ljudi, ki smo se tega lotili s srcem, dušo, vendar tudi kot povsem poslovni model. 

Tekom kampanje se bo način zbiranja sredstev verjetno spreminjal. 

O tem vas bomo obveščali, zaenkrat se zbira zgolj in samo na račun ZAVODA KOKI

Zavoda za zaščito rejnih živali Koki,

Na produ 13

2354 Bresternica

IBAN SI56 0231 0026 1055 140 (NLB d.d.)

PRIPIS – ZA HEKTARJE 

K sodelovanju smo povabili prav vsa Društva za zaščito živali – ker jim je že po definiciji v imenu mar za živali, torej tudi za kokoši, pujse, krave, koze – rejne živali torej, ne le hišne prijatelje.

Ker bodo potem tudi oni lahko pomagali tem živalim, saj jih bodo imeli kam namestiti. Mnogo jih je sodelovanje že potrdilo, česar smo izjemno veseli. In bodo pomagali saj z delitvijo objav.

Zato bomo sproti obveščali, kdo se je akciji pridružil. Da boste tudi vi vedeli, kdo se je. Ker mislimo, da bi prav vsem društvom za živali moralo biti mar tudi za te rejne živali.  

Vse informacije lahko kadarkoli dobite na 051 321 200. Ker je naše delo vezano na teren, pa tudi na oskrbo pri nas živečih živali, se morda takoj ne bomo oglasili. Bomo pa v najkrajšem možnem času poklicali nazaj.

HVALA! 

Čakamo vas z razprtimi krili, čistimi parklji in odkritimi mislimi! 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Martinovanje z raco

V mesecu novembru bomo v tednu od sobote 8. do nedelje 16 novembra na majhnem Posestvu Koki pripravili prav posebno martinovanje.

Poimenovali smo ga Martinovanje z raco.

martinovanje z raco-resize

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Ker SPOŠTUJEMO tradicijo in želimo prispevati k njenemu ohranjanju, po kateri brez race ali gosi pravzaprav ni martinove pojedine, kajne?

Ker SPOŠTUJEMO življenje, smo tej tradiciji vlili duh prihodnosti, ki v sebi nosi mir, ljubezen in sočutje.

Zato so race aktivne udeleženke našega martinovanja in namesto v vinu, zaplavajo tam, kjer jim to največ pomeni.     V vodi.  

račje-jezero-resize

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Zaradi martinovanja v njihovi družbi boste siti več mesecev vnaprej. In to kljub temu, da vas bomo prosili, da na naše martinovanje pridete siti. 

Zatorej naj bo letošnjo martinovo drugačno od vseh doslej! 

 račka ella resize

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

KAKO, ZAKAJ, KDO? 

Glavna razloga za organizacijo tega dogodka sta dva.

Prvi je ta, da race in gosi ljudje vse premalo poznamo, ker z njimi v sodobnem tempu življenja nimamo pristnega stika. Zato bo teden na spletu, naših okrožnicah in družbenih omrežjih namenjen šaljivim dejstvom o njihovem življenju pa tudi trpkim spoznanjem, kako živijo race in gosi tam, kjer jih ne moremo videti – v industrijskih rejah. 

Drugi razlog pa je povsem praktične narave. Zavod Koki nujno potrebuje finančna sredstva, da lahko ‘pregura’ čez zimo, ki prihaja.  

Zatorej – vstopnica za martinovanje z raco 2014 je Posvojitveni dokument.

posvojitveni dokument A4 tačka resize

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Če ste že boter kateremu naših  varovancev, vas bo vabilo enkrat te dni,  morda vas že, čakalo v inboxu. Če to še  niste (”Pa kaj sprašuješ, seveda še niso, saj  tričetrt živali še ni posvojenih..” Odi) pa vas  vabimo, da to postanete. In sicer kateri od  naših 4 račk za vsaj 3 mesece. Ali komu  drugemu. Več o  posvojitvah/sponzorstvu TUKAJ. 

 Vabilo za osebno srečanje ne zastara, kar  pomeni, da če v tem novembrskem času ne  utegnete priti, ste vabljeni kadar vam le to  odgovarja.  

IN ŠE ZELO POMEMBEN NAPOTEK ZA MARTINOVANJE PRI KOKI: 

Priti morate siti:) Prav zares.  Kljub polni mizi dobrot.

martinovanje z račko-belka

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Polna miza dobrot na krožničkih je namreč namenjena racam in njihovm prijateljem, ki se bodo v ta namen pred vašim prihodom rahlo postile. Ja, to martinovanje bo drugačno od vseh, na katerih ste kadarkoli bili…

In ker je to malo pravljično Posestvo Koki kot  se sicer v pravljicah rado dogaja, zaenkrat  večje v domišljiji in ideji kot zunaj nje – torej v  praksi zelo zelo majhno, je nujna predhodna  rezervacija – telefonsko 051 321 200 ali  info@zavod-koki.org. 

 Hvala. Da ste z nami. Brez vas celotna  zgodba nima pomena.

 Verjemite.. 

In kot naše tekste na svojstven način najbolje zaključi Isabella: ”Torej, a prideš?

purica isabella vprašujoče gleda resize

 

 

Oktobrska kronika 1.del

”Veš, po televiziji sem bil..ne, ne kot zrezek v omaki, ampak takole –  kot jaz – Odi.”  

Oktobra svoje moči usmerjamo v širjenjenje prepoznavnosti Projekta posvojitev rejnih živali, pripravljamo se na prav posebno Martinovanje 2014 z raco in iščemo hektarje.  

odi pujsek na tv resize

 

 

 

 

Septembrska kronika 1. del – Ko človeška vest odpove

Zmeraj se začne s klicem.  Z informacijo o živali, ki so jo v takšnem ali drugačnem stanju opazili ljudje, ki gledajo okoli sebe z odprtimi očmi. In se zavedajo, da je treba pomagati. Človeku. Ali živali.

 Ker če ne boš ti, nihče ne bo.

Veste, ni tistega – mogoče bo kdo drug. Ne bo.

Tokrat je to bila Tjaša.  

Pojasnila je, da se v okolici Volčjega potoka že lep čas potepa pujs, vajen ljudi, preganjan od ljudi, ki pa ima zadnje dni rano na vratu.  

Po dveh dneh je Tjaša okoli sebe zbrala skupino posameznikov: Danija in Katjušo iz Veganskega društva, pa Adrijano, skupini se je pridružil tudi Roman, ki tudi sicer zvesto pomaga Zavodu Koki in ob 6ih zjutraj so odšli na teren.

In ob 6:30 so nas poklicali, da so pujsa ujeli. Vedeli smo, da glede na pujsji karakter pravzaprav ti ni dobra informacija. In da pujs potemtakem res ni v dobrem stanju. 

Bil je takšen. 

pujsek 2

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

pujsek

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Ogromna rana na vratu, prepredena s stotinami ličink od muh, ličinke so lezle tudi iz jame, kjer je nekoč bilo oko, luknja na hrbtu in še par luknjic po telesu. Smrad, ko žival gnije pri živem telesu, se je zažrl v slehernega od nas. Za vekomaj. Vendar je vsemu navkljub pujs hodil, izrtrebljal normalno, jedel in ni imel prizadetih mišic.  

Za zdaj.

Zato smo se odločili, da njegovega življenja ne končamo v najbližji veterinarski ambulanti, kjer mu je prvo pomoč nesebično nudila veterinarka Nuša, ampak da mu damo nekaj dni, če si bo s pomočjo antibiotikov, podporne terapije in ostalih ukrepov morda vendarle opomogel. Če bi uspelo, bi bil za ljudi spaka. Ampak samo za ljudi, on nima ogledala. Živel bi. 

Na čiščenje rane smo ga peljali v ljubljansko kliniko, kjer je veterinarka Tina rane temeljito sprala in vzbrizgala insekticid, ki bo ličinke pomoril v dnevu ali dveh. 

Potem je odšel v okrevališče – karantenski zaboj, ki je bil nekoč velika uta za psa. Dan poprej smo jo pripeljali k sebi od nekoga, ki jo je brezplačno podaril na bolhi. Ker nam take stvari zmeraj prav pridejo. Da ne porabljamo vašega denarja, ki ga namenjate delovanju Zavoda Koki za nove stvari. Da gre res samo za živali. 

zadnje počivališče pujsa

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

zadnje počivališče pujska volčji potok

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Odi mu je odstopil palačinke, pujsek je na sveže postlanem dišečem senu pojedel zadnjo večerjo, jo poplaknil in zaspal. Žal jutro ni prineslo spremembe na bolje.

Verjetno je krivo tudi to, da oslabljeno telo ni zdržalo vse terapije (antibiotik, insekticid) in je morda zato hitreje omagalo. Toda kaj, ko v Sloveniji zaenkrat ni hospitala za te namene. Če se psu zgodi nekaj podobnega, ga hospitalizirajo in dajo na 24 urno podporno terapijo. Pujsa ne. Morda pa se je pujsek sam odločil drugače.  

Veterinarji niso postavili suma za steklino. Veste zakaj?

Ker je poškodbo najverjetneje povzročila človeška roka…Po pripovedovanju lokalnih kmetov naj bi bil eden od 20ih, ki so nekomu, ki ga ne želijo navesti, ušli iz hleva. Ljudje so ga preganjali, želeli zaklat, kaj vse je prestal, si ne morem in ne želim predstavljati. 

Tako je mirno zaspal še preden je prišel naš terenski veterinar, da bi mu pot na drugo stran olajšal. 

Njegova kalvarija se žal tukaj ni zaključila, tako da smo na odvoz higienikov čakali kar dva dni.

Problem je odprl številna smotrna vprašanja in na določenem področju bo treba žal orati ledino, tega ne bo rešila ena generacija, zato je teden ki je pred nami namenjen papirjem, birokraciji. Pa ulovu pujsa v vasi Zasip pri Bledu, ki se mu bo vsak čas zgodilo isto. Kmet ga je zapustil potem ko mu je ušel na sosednji pašnik. Lastnik pašnik grozi z odstrelom. 

Vse je prijavljeno inšpekcijam. VENDAR. Naj prispevek zaključim z vprašanjem – ali veste, kam gredo živali, ki so kmetu, ki z njimi ne ravna po predpisih, odvzete? 

V večini primerov – v klavnico. 

Avgustovska kronika

Avgust je bil deževen. In delaven. 

Najprej smo po naključju naleteli na 4 kozličke, s katerimi rejci niso bili prepričani, kaj storiti (bodisi jih humano zaklati bodisi jih dopitati in prodati gostilni za meso. Jasno je bilo le, da jih ne bodo trajno obdržali). Potem ko smo si pridobili zaupanje rejca, da nam da čas, da jim najdemo dom in zberemo denar za odkup (cena 50 eur za kozlička), smo uspešno našli oboje.  Zadnje avgustovske dni smo jih tako odpelJali na posestvo z 10.000m2 travnate površine, h gospe Meliti iz društva Mačja preja.   

kozlički pri mačji preji slika 5

 Avgusta smo pomagali tudi gospe Maji, ki ji je v oči padel oven posebno mesnate  pasme, ki je rejen zgolj za zakol (za meso). Ponudila je, da ga bosta z možem  odkupila, če mu najdemo  dom. Oven je romal h gospe Meliti, ki je vzela že kozličke  in se po  njenem poročanju dobro ujel z ostalo druščino. 

 Z mesecem avgustom smo na Posestvo Koki dobili tudi našega  najglasnejšega  člana – Srečka Petelina. Nanj so nas opozorili iz Veganske iniciative. Bil je  nastanjen v  majhni kletki pred neko hišo v Goriških Brdih. Zgodba pa takšna,  da  je bil dobitek na vaški veselici, dobitniki pa niso vedeli, kaj bi z njim.  Najditelji –  rešitelji, ki so ga dostavili k nam, so ga nato poimenovali  po Srečku Kosovelu –  zato  Srečko Petelin. 

 

 

 

ovenček pri mačji preji slika 3

 

 

 

 

 

 

petelin v naročju slika 2

 

 

 

 

 

 

 

 

Nekaj čisto posebnega pa je bil 18. avgust. Tega dne zlepa ne bomo pozabili. Naj te ganljive trenutke tistega 18. avgusta nekoliko literarno povzamemo z zgodbo GRDOBEC. 

PROLOG. 

Mali grdobec – ta mala vesoljska kreatura z velikim rilcem in ogromnimi uhlji, da se zdi, da bo z njimi vsak čas poletel- me želi prepričat, da ga vzamem k sebi.

Nimamo prostora, pravim! 


Pa mi kaže tisti svoj hlevček, v katerem se stiska že z več deset bratci in sestricami in zatrjuje, da je on navajen na zelo malo prostora, da toliko kot ga ima tukaj, ga premorem tudi jaz. Da bo zadovoljen četudi bo samo stal na mestu.


Pravim, da nimamo hrane zanj.


Pravi, da ni problem. 

Da ve, da mi v hladilniku gnije nekaj bučk, da bo za začetek kar tiste pojedel. 
Pa da bo jedel pomije iz bližnje gostilne, če bom tako prijazna, da se bom dogovorila zanje. 
Pa vsa gnila jabolka s hriba – našega in sosedovega- bo pobral. In bo sit. 
In prav prismuknjeno pomaha s tistim malim zavitim repom češ, saj vem, da si k sebi vzela že kaj gršega, tiste scufane kure recimo, pa ne eno, kar 13! 

Mu rečem, da kokoši nesejo jajca. Kakšna pa bo korist od tebe, dragi moj grdobec? 


In glej ga zlomka, tukaj se razveseli. O, boš videla, kaj zmoreva skupaj. Vem, kaj počneš. Berem tvoje zgodbe. Spregovoril bom ljudem kdo in kaj sem, tvoje otroke bom učil o tem, da bodo razumeli. Pa še vse druge, otroke in starše. To bom storil. Učitelj bom. Namesto s kavlja, lahko visim s plakatov. Veš, tudi ti ne veš vsega. Ali nisi nekoč rekla…


Ja, ja, vem kaj sem rekla, pa ni potrebno, da to izve še ves vesoljni svet… skoči zdaj v tisti naš mačji boks in se žeenkrat spravi v naš stari razdrapani avto. Prepričal si me. 


In on se namuzne. 

Seveda sem jo prepričal, kako je ne bi! 
Baje sem eno najintiligentnejših bitij na tem planetu (takoj za človekom, opico, delfinom in kitom!)
Celo hišnega psa prekašam v svoji bistrosti, pa je ne bi prepričal, ha! 
No, veste, v resnici bom rabil majčkeno več kot sem ji namignil….najprej..v tisti mačji boks ne bom mogel, razen če me misli odpeljati samo pol…ampak kdo bi o tem. 

Tako je bilo 18. avgusta. 

Potem je Odi v manj kot 120ih urah z ganljivimi gestami in malodane nezemeljsko nežnostjo prevzel prav vsako kapilaro slehernega od nas. 
Zdaj vemo. 
Nikoli več nič nič ne bo tako kot je bilo pred njim. 
O, Bog, kako zelo ga imamo radi…
In to je šele začetek. 
 
Tega dne je k nam prišel ODI.  Spustil nas je v svojo bližino, mi pa njega v svoj dom…Odi je spremenil naš svet. 
 
pujs odi
 

 

 

 

 

 

 

 

pujsek odi slika 0

 

 

 

 

 

 

 

 

pujsek odi

 

 

 

 

 

 

 

 

pujsek odi na sprehodu

Srečko Petelin in njegova zgodba

Podarjanje živali na veselicah ali ob rojstnih dnevih in okroglih obletnicah je še vedno zelo pogosta praksa slovenskega podeželja. In Srečko je del prav takšne zgodbe. Bilo je avgusta, ko je skupino posameznikov, ki se je mudila na festivalu Sanje v Goriških brdih, presenetilo kikirikanje iz terase neke hiše.

Prihajalo je iz sila majhne kletke, v kateri je bil zaprt petelin.

Posameznike je zaskrbelo, da je tako majhna kletka neprimeren prostor zanj, zato so potrkali na vrata hiše in vljudno vprašali, zakaj je petelin v kletki. Prebivalci so jim razložili, da je bil glavna nagrada na neki prireditvi in so ga dobili, sedaj pa nimajo kam z njim.

Z največjim veseljem so ga predali ljudem, ki so ga nato odpeljali na kraj, kjer je danes ponosen vodja kokošje jate. 

 

 

 

Dobrodošli!

Dobrodošli! 

Spletno mesto Zavoda Koki smo postavili z enim samim namenom – da damo besedo njim – živalim, ki jih večina ljudi pozna zgolj kot obrok – rejnim živalim torej. 

Spletno mesto Zavoda Koki je kraj njihovih zgodb. 

V sliki in besedi so pred vami tiste, ki smo jih tako ali drugače rešili pred klavrnim koncem (zakolom) in se bodo sedaj postarale skupaj z nami. 

V sliki in besedi je pred vami ažuren seznam živali, ki jim trenutno iščemo ljubeč dom. 

In v sliki in besedi vam brez nepotrebne sentimentalnosti predstavljamo številne zgodbe, ki se dogajajo tukaj in zdaj, pa jih ne bi smelo biti. Pa tudi takšne, ki so v ponos slovenskemu prostoru. 

Z velikim srcem, a jasno začrtanimi cilji, bomo sprejemali racionalne odločitve in sledili začrtanim smernicam.  

S ponujeno roko rejcem bomo odsluženim, neželenim, poškodovanim ali kako drugače hendikepiranim rejnim živalim (kokošim, piščancem, puranom, racam, gosem, kuncem, pujsom, ovcam, kozam, kravam) iskali trajne ali začasne namestitve v dobrih domovih. 

Lotiti se področja reševanja, pomoči in zaščite rejnih živali meji malodane na boj z mlini na veter, če ne že kar Sizifovo delo.

A izkušnje iz tujine kažejo, da je kljub vsemu vredno.

Zato v to verjamemo. 

Če pomagamo več stotim živalim, s tem ne bomo rešili sveta, v katerem je 70 bilijonov živali letno ubitih samo zaradi potreb prehranske verige.  

Zagotovo pa bomo spremenili svet tem stotim. In teh sto bo spregovorilo dalje.  Zato rešene živali imenujemo AMBASADORJI. 

Kdor je poskusil, ve. Vredno je.  

Vendar brez Vas tega našega poslanstva ne bomo zmogli.  Brez Vaše podpore ne bo šlo. Potrebujemo Vas. 

V zameno vam obljubljamo nepozabne ganljive izkušnje, zaradi katere boste postali boljši človek! 

kozliček