Zgodba o Koki

Koki je kokoška, ki se je s svojo bistro in zvedavo naravo pred leti usedla v srca tistih ljudi, ki so kasneje ustvarili organizacijo za zaščito živali in jo poimenovali po njej.

Zdelo se je, da je v sebi prinesla prav poseben ključ – ključ, ki odpira človeška srca. Ksenija je o njej zapisala: 

” Tako malo se zdi, ko pomislim, da bo letos šele štiri leta, odkar nam je ata poklonil čisto prvo kokoš. Rekoč – da boste imeli jajca, če se že greste neko samooskrbo. Kokoš, ki smo jo domov pripeljali kar v kartonski škatli z luknjami, jo gledali kot malega pernatega vesoljca in klicali staro mamo, kaj sploh kure jejo. Medtem ko smo mi na horuk iskali priročnike o perjadi, pa nam je ona s svojo bistro, radovedno in zvedavo naravo odprla svojo knjigo. In nam kokošji svet pokazala skozi svoje oči onkraj človeških hotenj in meril.
Pripravljeni smo ji bili prisluhniti.
Ure je preživljala z nami na vrtu in se z menoj kregala za deževnike, pod orehovo senco ležala z otrokoma na blazinah, jezila sosede, ko ni priznavala meja. In pokomandirala vse mačke, da jim je sunila brikete iz garaže.
Njeno ime je bilo KOKI. Popeljala nas je v svet skozi svoje oči.
Mi pa smo spoznali, kako drugačen je ta svet od tistega, katerega tem čudovitim živalim namenja človek danes. Svet, kjer jih prisilimo v nenaravna življenja znotraj kletk, onemogočimo socialne stike in pobijemo, ko so stare komaj leto dni.
S svojimi telesi in pogosto žalostnimi zgodbami pa so ogledalo človeštva.
Večkrat bi se morali vprašati, koliko je sploh lahko vreden uspeh človeka, če je zgrajen na trpljenju in zmaličenju teles toliko milijard čutečih bitjih?

Čeravno je danes ni več med nami, pa ključ, ki ga je predala takrat, še vedno potuje dalje in odpira zaklenjena srca ljudi.