Zlorabe in dejstva – prašiči

Težko najdemo živo bitje, ki bi ga človek bolj izkoristil, dosledno zlorabil, spremenil in do konca uporabil za svoje potrebe, napredek in razvoj kot prašiča.  Obstaja celo rek – pri prašiču uporabimo vse,  razen njegovega ‘oink’.  In ne le v prehrani, čeravno se v največji meri z deli njihovih teles srečujemo prav tam. A ne samo tam.  Pri tem pa le redki sploh kdaj sedemo k prašiču, komuniciramo z njim in ga spoznamo. Bi bilo drugače, če bi jih? 

Znanstveniki so prašiče uvrstili eno najbolj intiligentnih živali – takoj za človeku podobnimi opicami, delfini in sloni so na 4. mestu.

Pri preučevanju njihovega obnašanja in raziskovanju sposobnosti reševanju problemov, so dognali, da je njihova raven primerljiva z razvojno stopnjo triletnega otroka.

Mnogo znanstvenikov verjame, da so sposobni tako imenovane teorije uma (theory of mind) – empatije – sposobnosti razumeti drugega in dojeti, da drugi imajo potrebe, namere, želje, ki se razlikujejo od njemu lastnih. Dokazano so občutljivi  na stisko drugega prašiča in nanjo odreagirajo. 

 

Veljajo za izemno radovedna bitja, ki so voljna raziskovati nove situacije in okolja brez zadržkov, svet pa sprejemajo z izjemnim navdušenjem in odprtostjo. 

So izjemno čiste živali, ki nikoli ne jedo ali spijo tam, kjer opraljajo potrebe. 

V odnosu do človeka so izjemno hitro učljivi, v starosti dveh tednov se že odzovejo na svoje ime. Sposobni so se naučiti različnih nalog in trikov (primeni palico), celo igranja video igric.  

pig-chase-touch

Na Nizozemskem so raziskovalci z Wageningen University naredili igro Pig Chase (Lov Pujsov), kjer pujsi lovijo snop svetlobe, kot mačke lovijo laser. Igra je na absurden način dokaz, kako smo medsebojne interakcije zreducirali na virtualni svet. Tudi z živalmi. 

Prašiči so izjemno socialne živali in med seboj neprestano komunicirajo z različnimi toni kruljenja in cvileža, dognati nam je uspelo najmanj 20 različnih načinov oglašanja, s katerimi drugim sporočajo informacije. Razvijajo kompleksne odnose tako s pripadniki svoje vrste in brez težav tudi s pripadniki drugih vrst – psi, kunci, ljudmi. Spijo drug zraven drugega. 

prasici-majhni

prasici-krave

psi in prasici.peg

clovek-prasic
Sanjajo kot ljudje.  Dojemljivi so za glasbo. 

pujek-sanja

Velik del svojega dneva preživijo tako, da raziskujejo, iščejo hrano, se igrajo. 

Imajo odličen dolgoročni spomin in zelo dober občutek za smer. Zapomnijo si, kje je hrana in se znajo vrniti domov tudi nekaj kilometrov daleč.

Prašiči so vsejedi, njihova življenjska doba naj bi bila med 8 in 15 let. Koliko živi domači prašič bomo sicer težko izvedeli, saj je odgovor – do klanja.  Najstarejši prašič – gre za vietnamskega praišča –  naj bi živel 21 let Oskar (vietnamski praišč )

Jakost njihovega zvoka – kruljenja lahko doseže 112 decibelov. Za primerjavo – reaktivno letalo pri vzletu ima jakost 140 dB. 

Svinje so izjemne matere. Svojim mladičem med odraščanjem celo prepevajo. V naravi si samica pripravi gnezdo iz trave, listja, zemlje v skrbno izbranem področju. Ena tistih živali, ki na kup znosi ogromno slame, da so mladiči na toplem, gnezda gradijo da bi preprečile podhladitev svojih mladičev. Prašičiki imajo slabo sposobnost termoregulacije.

mamica in prasice

pigs

mama-pujsi

Ne morejo se znojiti, zato se ‘kopajo’ v blatu, posebej občutljivi so na vročino. Večja težava kot mraz jim predstavlja vročina, neredko so podvrženi opeklinam. 

blatna-kopeljpg

blatne kopeli in pujsi

So izjemno dobri plavalci. V zgodovini  so jih pogosto so jih jemali na ladje, ker so vedeli, da bodo plavali nagonsko do najbližje obale. Obstaja celo otok na Bahamih, kjer so prašiči zaradi te svoje lastnosti prava atrakcija. 

Pig-Bahamas-Swimming-01

Imajo odličen vonj in okus. Prašiči imajo 15.000 okušalnih brbončic. Za primerjavo – ljudje 9.000

So hitre živali – pretečejo 1,6 km v 7ih minutah, oziroma 20 km na uro.. 

Prašič je v človekovem simbolnem svetu eno od 12 znamenj v Kitajskem horoskopu, ponazarajo poštenost, preprostost, potrpežljivost, občutljivost. 

Nemalo je primerov iz zgodovine, ki kažejo pričajo o posebnem odnosu med prašičem in človekom. Leta 1984 naj bi pujsa Priscila rešila dečka, ki se je potapljal. 

prasicka resila decka

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Kdo bo rešil njih iz perspektive človeka, ki jih vidi kot nekoga nepogrešjivega v prehrani, medicini, vojni, celo umetnosti in ga je zlorabil do zadnje celice, pa je drugo vprašanje. 

ZLORABE 

Hemoglobin iz prašičje krvi je dodana v nekaterih cigaretnih filtrih kot zaščita za kadilce, gorivo bio diesel je lahko iz prašičje maščobe, v kozmetiki je uporabljena v milih, šamponih, balzamih. Sveče narejene iz prašičjih kosti gorijo dlje, nekatere varnostne-delovne rokavice so narejene iz prašičje kože. Kolagen je prisoten v kozmetičnih operacijah od 1976 zaradi podobnosti s človeškim kolagenom. Energijske ploščice vsebujejo procesiran kolagen, ker je poceni nadomestek in vir proteinov. Želatina je v nekaterih žvečilnih gumijih, lizikah in drugih bonbonih. V nizkokaloričnih maslih in drugih izdelkih ‘z manj kalorijami’ želatina izboljša teksturo in okus. Notranji organi so uporabljeni v hrani za ‘hišne ljubljenčke’, v medicini prašičje srčne zaklopke uspešno nadomeščajo človeške, v glasbi – čez tamburin je v veliko primerih napet prašičji mehur. Zloraba njih sega veliko širše kot le za prehrano človeka. 

ZLORABEZLORABE – VOJNA  

Živali so bile od nekdaj del človeških bitk. Malokdo ve, da so Rimljani v boju zoper vojsko s sloni, uporabljali vojne prašiče. Ugotovili so namreč, da kruljenje prestrašijo  slone. 

Prašiče so namočili v katran, jih prižgali ter jih naščuvali nad sovražnika. Cviljenje umirajočega prašiča je grozen zvok, vojaki pa so ga dosegli tako, da so prašiče premazali s smolo in jih zažgali. Sloni so se v grozi umaknili, ob tem pa poteptali tudi kakšnega svojega vojaka. Gibanje vreščeče in obenem goreče živali naj bi slonom in konjem pognala strah v kosti in ti naj bi se vtrenutku razbežali.

Prašiče o uporabljali v bitkah za odkrivanje min. 

Iz sedanjosti pa je najbolj znan primer Natovih vojakov, ki se brutalno urijo na prašičih. 

Pigs-surgery

prasici

 

ZLORABE V MEDICINI

Dejstvo, da so prašiči genetsko izjemno blizu človeku, je zanje pogubno. Da je okus mesa zelo podoben človeškemu,. znajo povedati kanibali. 

Izboljšanje človekovega življenja je zgrajeno na njihovem trpljenju. Uporabljeni so kot modelni organizmi za preučevanje dednih bolezni. 

Prašičje srčne zaklopke so bile uporabljene za zamenjavo srčnih zaklopk pri človeku. Od prve operacije 1971 je bilo na tisoče zaklopk uspešno presajenih v ljudi različnih starosti.

 Zgodovinsko so izjemno pomembni denimo kot vir insulina za zdravljenje sladkorne bolezni-diabetesa, saj se  zgradba človeške in prašičje molekule insulina razlikujeta v samo eni aminokislini. Leta 2012 je bila objavljena kompletna in natančno označena sekvenca prašičjega genoma, ki je pomembno orodje v ta namen. Raziskave gredo tudi v smeri gojenja človeških organov za presajanje, s čemer bi zaobšli problem pomanjkanja darovalcev.

Okoli leta 1930 so želeli prašiče uporabiti za nošenje človeškega fetusa, kar bi pomagalo parom, ki ne morejo imeti svojih otrok. Predlagali so tudi, da naj bi prašiče lahko uporabili za reševanje dojenčkov, ki bi drugače bili splavljeni. Tudi, če bi tehnologija obstajala, bi obstajalo še veliko etičnih in moralnih ovir.

prasicje srcne zaklopke

lung

 

Pravzaprav več kot 40 različnih farmacevstkih in medicinskih pripomočkov je pridobljenih iz prašiča. Seznam TUKAJ. Prašičja koža služi za krpanječloveških žrtev požarov. 

 

ZLORABE V UMETNOSTI 

Belgijski umetnik Wim Delvoye tetovira prašiče vse od leta 1990. Svoj projekt je postavil na Umetniško farmo na Kitajsko, kjer prašiče enkrat tedensko dajo pod narkozo, tetovirajo (vse od Disneyjevih likov do monograma Luisa Vuittona in napisov v ruščini. ), nato zakoljejo, kožo posušijo in njihovo porisano kožo prodajo zbiralcem za približno 20 tisoč funtov. Avtor pravi, da s svojim delom živalim podarja individualnost in jih rešuje pred anonimno smrtjo v kolesju prehrambene industrije.

Workers tattoo a pig in the "Art Farm" of Belgian conceptual artist Wim Delvoye at the outskirts of Beijing November 20, 2008. Delvoye has staff consisting of local farmers to raise the pigs and professionals to tattoo them with cartoons or symbols. The animals would then be displayed at art exhibitions and their skins sold to collectors after they were slaughtered.  REUTERS/Reinhard Krause (CHINA)

Tattooed pigs rest in the "Art Farm" of Belgian conceptual artist Wim Delvoye at the outskirts of Beijing November 20, 2008. Delvoye has staff consisting of local farmers to raise the pigs and professionals to tattoo them with cartoons or symbols. The animals would then be displayed at art exhibitions and their skins sold to collectors after they were slaughtered.  REUTERS/Reinhard Krause (CHINA)

A tattooed pig rests in the "Art Farm" of Belgian conceptual artist Wim Delvoye at the outskirts of Beijing November 20, 2008. Delvoye has staff consisting of local farmers to raise the pigs and professionals to tattoo them with cartoons or symbols. The animals would then be displayed at art exhibitions and their skins sold to collectors after they were slaughtered.  REUTERS/Reinhard Krause (CHINA)

Modna hiša Chanel naj bi za en kos kože plačala 76.000 evrov. Na njej sta bili tetovirani Disneyjevi princesi, iz katerih so naredili torbici. 

ZLORABE V PREHRANI 

Po oceni iz leta 2007 so na vsem svetu gojili 918 milijonov prašičev, od tega 425 milijonov na Kitajskem. Kastriranje nekaj dni starih pujsov (da meso kasneje nima vonja), rezanje repov, brušenje zob, apliciranje železa – vse to brez anestetikov. Ker nimajo priložnosti, da bi rili v zemlji in tako dobili železo, raziskovali (in ne grizli drugega repa, ker imajo premalo prostra). In to je le majhen del tega, kar jim povzročamo. 

mamapigandbaby

na farmah

prasicinafarmahpet

Pig-marked-Destroy-thumbnail

praiscinafarmah7

prasicinafarmahena

 

prasicinafarmahstiri

art

 

Zlorabljanje živali za potrebe človeka je moralno in etično sporno.

In nepotrebno. 

Na svet pridejo z isto mero igrivosti, radovednosti, razigranosti in upanja kot čisto vsako drugo živo bitje med nami. Mi jim vzamemo vse, kar imajo.  Ker ne sledimo etiki. V zgodovini človeštva to ni prvič. 

O etiki v povezavi z živalmi tukaj

Kaj storiti?

Izberite prehrano, ki ne vsebuje sestavin živalskega izvora.  

Storite isto tudi na drugih področjih. 

Spremenite svoje navade. 

In industrija bo sledila povpraševanju. 

TER obiščite in podprite kraje – posameznike, družine, kmetije, društva in organizacije, kjer rešene rejne živali živijo z vrnjenim dostojanstvom v spoštljivem sobivanju s človekom in se prepričajte na svoje oči, kdo živali zares so – mimo neokusnih reklam, ki jih popredmetijo, ampak v svojem bistvu. 

 

farm_sanctuary

 

Za Zavod Koki pripravila: Ksenija V.Kutlačić, dipl.kult.

 

ksenija in dora

 

Vir: http://listverse.com/2013/09/04/10-awesome-facts-about-pigs/

Vir: http://www.playingwithpigs.nl/

Vir: http://www.peta.org/blog/top-ten-fascinating-facts-pigs/

Vir: http://woodstocksanctuary.org/

Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Doma%C4%8Di_pra%C5%A1i%C4%8D

Vir: http://www.think-differently-about-sheep.com/pig_facts.htm

http://theoatmeal.com/comics/pigs

http://www.thepigsite.com/articles/5068/10-surprising-facts-about-pigs/

http://www.thatsfarming.com/funnies/fun-facts-pigs

http://dennisonmeatlocker.com/everything-but-the-oink/

http://www.nature.com/news/new-life-for-pig-to-human-transplants-1.18768

 

0 odzivov

Povej mnenje

Bi se pridružili pogovoru?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

4 + 13 =